Festival je znova zaznamovala pestra izbira potic, med njimi jih je bilo veliko narejenih po domiselnih in netradicionalnih receptih. Foto: BoBo

Na ocenjevanje je tokrat prispelo 54 potic, največ z orehovim nadevom. Nadev iz orehov je pripravilo 18 mojstric in mojstrov, od tega je bilo 11 običajnih, v enem primeru so bile nadevu dodane brusnice, v enem ajda, v enem nadevu so bili orehi kombinirani s pehtranom, v drugem z makom, v tretjem pa z lanom. Ena od orehovih potic je bila narejena na veganski način, ena pa zvita v lepe rolice.

Strokovna žirija je v oceno dobila dve laneni potici, mojstra sta namesto običajnega kvasa za vzhajanje testa uporabila droži, po enakem postopku je bila pripravljena še ena makova potica, medtem ko je bila ena makova potica pripravljena z običajnim kvasom.

Letos je na natečaj prispelo tudi šest potic s kokosom, v enem primeru je bila dodana stoodstotna polnozrnata pirina moka, v enem pa čokolada. Kar nekaj potic je bilo namazanih z nadevom iz suhega sadja.

Slovenija je vlogo za registracijo in

Od prekmurske do evropske potice
Poleg petih podbreških potic, ki so imele namaze iz suhih sliv in jabolk, dve samo iz jabolk, iz hrušk viljamovk, iz tepk in jabolk, je komisija ocenjevala še po en nadev iz prosene kaše in sliv, ajde in suhih sliv, jabolk in skute, en nadev pa je bil kombinacija prosene kaše in suhih marelic.
"Letošnji festival je bil poseben tudi zaradi nekaterih posebnih potic. Dobili smo prekmursko potico, ki ima iste sestavine kot prekmurska gibanica, dobili smo evropsko potico in vegansko špehovko ter seveda otoško potico. Presenetilo me je, da je bilo razmeroma veliko kokosovih nadevov, zaradi česar sem kar malo v skrbeh, da nimate Dolenjci na Trški Gori morda rastišča kokosovih orehov ..." se je ob tem pošalil etnolog in avtor knjig o poticah Janez Bogataj, sicer predsednik komisije, ki je ocenjevala potice.

Zmagovalno potico je spekla Marija Štaut iz Podbrezij, ki je poudarila: "Potico moraš peči z ljubeznijo. Če nekaj delaš na silo, ne more biti dobro." Srebrno priznanje je šlo v roke Tereziji Lipar iz Šentjerneja, bronasto pa Katji Štajdohar iz Novega mesta.

Na festivalu so predstavili tudi novo blagovno znamko oz. potico Gradu Otočec, ki je gostil festival. Otoška potica prihaja izpod rok 22-letne slaščičarske mojstrice Tatjane Cerjak, ki jo je zamesila iz pirine moke, za nadev pa je uporabila sveža jabolka, dolenjske orehe, rozine in cvetlični med.

Prispevek RTV SLO: Kakšne so pristne slovenske potice?

Slovenska potica je ena sama
Festivala se je kot častna pokroviteljica udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki je, kot so sporočili z ministrstva, med drugim spomnila, da je samo ena potica enotna, tako po vrsti testa, nadevih in obliki kot po imenu.

"To je Slovenska potica, ki jo je zaščitilo ministrstvo na podlagi skupne vloge Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije ter Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije," je dejala in dodala, da je ministrstvo vlogo za slovensko potico posredovalo tudi v končno registracijo Evropski komisiji.

Zaščita kot zajamčena tradicionalna posebnost pomeni, da proizvodnja slovenske potice ni geografsko omejena in se lahko proizvaja kjer koli, pogoj je le certifikat, da je proizvedena skladno s potrjeno specifikacijo za slovensko potico.

Slovenska potica je pripravljena s petimi tradicionalnimi nadevi, orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim ali pehtranovim s skuto. Pečena je v potičniku, ki zagotavlja edino pravo obliko potice, ta je okrogla, z luknjo v sredini, njen zunanji rob pa je gladek ali pokončno rebrast. Potresena je lahko s sladkorjem v prahu in kot taka predstavlja slovensko narodno sladico.