Objavil/a Hotel Ribno Bled dne Petek, 19. april 2019

Te dni so se v Sloveniji mudili sodelavci organizacije Zero Waste Europe, ekologi, ki skušajo ljudi naučiti, kako ustvarjati čim manj odpadkov. Pravijo, da se lahko druge države od Slovenije marsikaj naučijo. Kot primer dobre prakse so obiskali blejski hotel Ribno, prvi slovenski hotel brez odpadkov. To ne pomeni, da pri delovanju ne nastane noben odpadek, ampak da z njimi ravnajo čim bolj racionalno.

V sobah ni klime in košev

Voda iz pipe, sobe brez košev za smeti, nobene odvečne embalaže, namesto klime temne zavese. V treh letih jim je mešane odpadke uspelo znižati s 70 na 8 odstotkov. Na vprašanje, zakaj brez smeti, je direktor in lastnik hotela Matija Blažič v smehu dejal: "Zato, ker je tako prav!"

Filozofija je preprosta, pravi: naučiš se ločevati, in to naučiš tudi svoje goste. Tjaša Rejc iz Hotela Ribno je dejala: "Uporabljamo samo velika pakiranja, tako da na primer marmelado damo v steklene posode. Ne prodajamo vode v plastenkah, samo še v stekleni embalaži."

Večina gostov tako skrb za okolje sprejme z navdušenjem. "Od začetka je bil kakšen gost presenečen, ko je prišel v sobo in se vprašal, kje je koš za smeti. Povedali smo mu, da bo stopil na hodnik in in tam ločeval smeti. Gostje se v veliki večini odzivajo zelo pozitivno," je dodal Blažič.

Blejski hotel Ribno – prvi hotel brez odpadkov

Evropski ekologi vidijo Slovenijo kot primer dobre prakse, saj smo po recikliranju odpadkov v Evropi na drugem mestu, takoj za Nemčijo. Pierre Condamine iz organizacije Zero Waste Europe je dejal: "Pred desetimi leti Slovenija ni bila ravno vzorna, zdaj pa je v ravnanju z odpadki med najboljšimi v Evropi in jih tudi veliko reciklira, več kot 60 odstotkov." Želijo si, da bi v Sloveniji še kakšen drug hotel, restavracija ali trgovina stopila na takšno pot.

Eno leto od naziva Zero Waste Hotel

Hotel Ribno je naziv Zero Waste Hotel prejel maja lani. Ko so se lotili nove poti, so imeli v hotelu od vseh odpadkov kar 60 odstotkov mešanih in le 40 odstotkov ločeno zbranih. Nato so ob pomoči kolegov iz Italije in ekologov začrtali ukrepe, kako doseči zastavljeni standard 90 odstotkov ločeno zbranih odpadkov in kako količine odpadkov čim bolj zmanjšati. Največ ukrepov so izvedli v restavraciji in kuhinji.

Tako so izdelke, kot sta marmelada in maslo, ki so jih prej gostom ponujali v malih embalažah, začeli kupovati v večjih in jih za goste prestavljati v steklene posode. Podobno so storili z jogurti in mlekom, ki so jih začeli kupovati neposredno od kmeta. Gostom so ponudili manjše krožnike in jih zaprosili, naj si vzamejo manj hrane po večkrat, da je tako čim manj zavržejo. Velike papirnate prtičke so zamenjali s takšnimi iz recikliranega papirja, vodo v plastenkah pa z vodo v steklenicah.