Stranka Zares gre na volitve z nekaterimi že znanimi obrazi. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Stranka Zares gre na volitve z nekaterimi že znanimi obrazi. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Zares
Gregor Golobič meni, da je "stranka Zares takšne narave, profila in nepopustljivosti, ki je nujno potrebna v novem parlamentu". Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

"Verjamem, da smo iz takšnega materiala, da bomo po volitvah zopet oranžno žareli," je ob predstavitvi kandidatov dejal predsednik stranke Gregor Golobič in pojasnil: "Opravljeno delo in ekipa sta garancija, da bo Zaresu uspelo." Dodal je še, da so se borili z vsemi, tudi znotraj stranke, da so jih nekateri zapustili, druge so zapustili sami. Golobič je še poudaril, da merijo na izid, ki zadošča za uvrstitev v parlament.

Golobič je prepričan, da ima stranka vizijo, da se obdrži dlje kot en mandat, zato bodo po njegovih besedah stopili pred volivce, jim prisluhnili in predstavili svoje ideje.

Med kandidati Zaresa stari obrazi in nova imena
Stranka Zares - socialno liberalni je na ponedeljkovi seji sveta potrdila, na novinarski konferenci pa še javno predstavila listo kandidatk in kandidatov, ki bodo stranko zastopali 4. decembra na državnozborskih volitvah. Med kandidati je veliko novih obrazov, nekaj pa že znanih imen, kot so Darja Radić, Majda Širca, Bogdan Biščak, Tina Teržan, Andreja Škrabec, Pavel Gantar, Franco Juri, Franci Kek, Vito Rožej, Tadej Slapnik in Gregor Golobič, ki tokrat kandidira v Zagorju ob Savi.

"Naša lista je, tako kot pred dobrimi tremi leti, heterogena sestavljanka. Na njej so imena, ki so v politiki znana in preizkušena v dobrem in slabem. Na drugi strani pa tudi vrsta takšnih kandidatk in kandidatov, ki niso nikoli do zdaj vstopili v to tekmo in bodo s svojim delom, ki so ga do zdaj opravljali na svojih področjih, poskušali dati en odtenek v tej naši skupni oranžni barvi, ki je barva stranke, ki se ne ustraši iti v nobeno borbo in ki znotraj tega tudi ohranja jasno smer," je dodal Golobič.

Na listi je sicer 33 kandidatk in 46 kandidatov, od tega 6 doktorjev znanosti, 9 magistrov znanosti, 31 z univerzitetno izobrazbo, 11 z višjo izobrazbo, 19 s srednjo šolo in 3 s končano poklicno šolo. Povprečna starost kandidatk in kandidatov je 46 let, najstarejši kandidat je rojen leta 1944, najstarejša kandidatka leta 1945, najmlajša kandidatka in kandidat pa sta rojena leta 1986.

Se Zares lahko še enkrat uvrsti v državni zbor?
"Absolutno," zatrjuje predsednik stranke, ki pojasnjuje, da stranka ne bi šla na volitve brez te vere. Po njegovih besedah ta vera ni nič manjša kot pred tremi leti, ko jim prav tako ni bil prerokovan poseben rezultat. "Mi verjamemo oz. vemo, da so volitve nekaj drugega kot telefonske ankete, predvsem pa verjamem, da bo po tem, ko smo imeli za seboj izjemno burno obdobje in ko je Zares odigral svojo načelno vlogo in odločilno prispeval, da so se stvari premaknile, da niso ostale v zastoju," še pojasnjuje Golobič.

Zares v naslednjem mandatu morda tudi v koaliciji?
"Tudi lahko," odgovarja Golobič, ki sicer dodaja, da so bili do te možnosti še pred nekaj meseci skeptični, ko je kazalo, da bi bile mogoče le preizkušene izbire, ki pa so po njegovih besedah kazale interes po medsebojnem povezovanju. "Govorilo se je o veliki koaliciji, ta se je že manifestirala skozi nekatere konkretne in za Slovenijo škodljive projekte, kot je TEŠ 6 in takrat smo rekli, da če je to izbira, potem se vidimo v opoziciji," je še povedal in dodal, da se je nato izoblikovalo kar nekaj pobud, ki prinašajo programe, ki so zanimivi, novi in zajemajo stvari, za katere se je v preteklem mandatu zavzemala tudi stranka Zares. Kot primer je izpostavil spremembe v volilnem sistemu, referendumski ureditvi, upravljanje državnega premoženja ...

Premočna konkurenca v Ljubljani, Ultra ... zato Golobič v Zagorje?
"Res je, da mi bo tam manj treba razlagati stvari, ki jih je drugje še vedno treba, kljub temu, da je jasno, da afera Ultra ni obstajala, obstajala je afera NLB," odgovarja Golobič, ki še dodaja, da ga z Zagorjem povezuje marsikaj - izpostavil je sodelovanje z Janezom Drnovškom in poklicno pot po odhodu iz politike. "Poglavitna pa je bila ambicija, da uravnotežimo volilne enote," je sklenil.