Najnovejši videospot skupine Bogunov za pesem O radosti je tako produkt uspešnega sodelovanja dveh mladih igralcev, Jona Laha, ki ga lahko vidimo na odrih Gledališča Glej, in Anje Rijavec, mlade podjetnice in diplomirane farmacevtke, ki v laboratorijih razvija nove pristope v kozmetiki, predvsem za problematično kožo in lase. Tudi na samem snemanju sta bila mlada snemalca, saj so pri skupini mnenja, da na "mladih svet stoji". Mladi so tudi tisti, ki imajo zanimive ideje, obožujejo glasbo, umetnost in v videospote prinesejo nov, svež val energije, tako vsebinsko kot tehnično.

O tem, kako je sploh nastala ideja za nov videospot, o njihovem generacijsko in narodnostno mešanem občinstvu, nastopajo namreč na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter seveda Sloveniji, smo nekaj besed zastavili pevcu Ognjenu Zeljiću, njihovemu producentu in režiserju videospotov Denisu Brnčiču in mlademu snemalcu in filmskem ustvarjalcu Roku Kokovniku.

Denis, ste režiser glasbenih videospotov skupine Bogunov, najbolj znani ste pa po prvem dokumentarnem filmu o metalski glasbi na slovenskih tleh, ki je požel veliko zanimanja pri slovenskih oboževalcih rockovske in metalske glasbe (Železne stopinje, 2017 o. a.). V vaših delih je mogoče opaziti, da ima minimalizem veliko vlogo. S tem merim na moto "dobra ideja in izvedba prekašata vsak visok proračun videa, ki pa mu manjka ravno dodelana ideja". Se morda motim?
Imate prav. Minimalizem je povezan z več dejavniki. Vsem je znana tista "Manj, je več". Če so ideja, zgodba, pesem dovolj dobri, potem ni potrebe po velikih setih in enormnih proračunih. Glavni dokaz tega so filmi, kot so "Dogville" Larsa von Trierja ali pa film "Before Midnight", kjer sta Ethan Hawke in Julie Delphy fantastično podala zgodbo. Niso bili potrebni veliki seti in "kovčki denarja", da se naredi fantastičen film. V bistvu, da se iz nič narediti nekaj. Zame je to veliko večja umetnost.

Bogunov je zelo posebna glasbena skupina, ki jo sestavljajo sami Slovenci, meri pa na trg držav nekdanje Jugoslavije, še posebej Hrvaško in Srbijo. Je morda tudi zato zmagala ideja, da del spota posnamete na Hrvaškem (Opatija) in del v Sloveniji (Ljubljana)? Je bila torej ideja, da se tudi v videospotu nakaže želja po povezovanju držav nekdanje Jugoslavije?
Bogunov je projekt, ki se že od samega začetka ni omejeval na Slovenijo. Bogunov nima meja, nima političnih omejitev. Nismo se nikoli prilagajali trendom. Regija, kjer ustvarjamo, je zelo bogata in raznovrstna, in sploh nismo bili presenečeni, da smo bili tako toplo sprejeti od občinstva tudi zunaj Slovenije, ki deli našo emocijo in naše vrednote. Torej, ni meja. Širimo povezovanje, ljubezen in dobro. Želimo si doseči čim več src, kjer koli ta srca so.

K sodelovanju ste povabili mlad par študentskih let. To se pri Bogunov ni zgodilo prvič – že v videospotu Našel sem je namreč podobna zgodba. Ste torej kot režiser naklonjeni temu, da daste mladim priložnost pred kamero?
Ne bom izmislil tople vode, če rečem "Na mladih svet stoji". Tudi sam sem bil nekoč mlad, poln energije, entuziazma in želje, da vse to pokažem svetu. Ko vidim mlado osebo, ki ima v sebi to iskro, se ta iskra prenese name, in logična posledica tega je, da ponudim sodelovanje. Ko steče proces ustvarjanja, starostna razlika izgine, in smo vsi usmerjeni na to, da damo od sebe tisto najboljše. Z veseljem pomagam mladim, jim dam nasvet ali usmerim. Seveda, samo če vprašajo in si želijo slišati moje mnenje.

Rok, prvič ste se preizkusili v vlogi snemalca videospota. Znani ste sicer po snemanju in montiranju kratkih filmov. V čem je bistvena razlika in izziv pri snemanju glasbenega videospota?
Vsekakor igra tu vlogo razpoložljiv čas vseh vpletenih. Pri lastnih projektih ustvarjaš, ko ti ustreza in začutiš "ta val". Pri ustvarjanju videospota pa je dejavnih več ljudi. Vsi imamo svoje primarne službe in časa ni neomejeno. Tu gre seveda vsa pohvala Denisu kot producentu za vso organizacijo in da smo to izpeljali v razpoložljivem času.

Kakšna je vaša zgodba sodelovanja z Bogunov?
Zgodba se je začela, ko sem kot "hišni fotograf" v enem od ljubljanskih lokalov fotografiral njihov koncert. Po njem smo se s skupino še družili, si izmenjali stike in najverjetneje sva oba s pevcem Ognjenom čutila, da se bodo naše poti še križale. To se je zdaj res zgodilo. Vsi, ki delujejo v teh vodah (glasbene skupine, pevci, fotografi, filmski ustvarjalci, producenti, igralci, ...) bi znali povedati podobne zgodbe, saj je tukaj zelo pomembno, da se medsebojno nekako "začutiš" in imaš podoben "mindset" glede ustvarjanja. Če se pošalim, torej pri fotografiranju njihovega koncerta ni šlo za "poslovni one nigh stand" (smeh).

Kaj bi dejali, ste se najbolj naučili s snemanja? Zdaj, ko vidite že zmontiran in objavljen videospot, imate kakšne pomisleke, kako bi kakšen kader lahko "zapeljali" še bolje, drugače?
Kot vsi verjetno že vemo: "Vse življenje se učimo in nato na koncu butasti umremo!" (smeh). Gotovo bi se kaj dalo narediti še drugače, ampak pri snemanju je potem na koncu vedno tako, da se moraš konec koncev hitro odločati. Določen kader lahko posnameš večkrat, še vedno pa ne "neskončnokrat". Zdaj v tem spotu je tako, pri kakšnem drugem, bo drugače. Kar se tiče montaže, pa vem, da je Ognjen že montiral njihove videospote, in sem zato vedel, da je "material" v dobrih rokah. Tudi na samem snemanju smo vedno sproti pogledali kadre in spoštovali ideje vsakega.

Ognjen, lahko bi rekli, da je slog skupine Bogunov, s katerim se predstavljate v glasbenih spotih, da ste uspešni poslovneži in džentlmeni, vedno urejeni in oblečeni v klasična oblačila. Kaj želite s tem stilom sporočiti občinstvu? Morda figuro moškega, ki je uglajen in vzor mladim moškim?
Nikakor ne želimo izpostavljati kakšnega tipa osebe ali sloga kot vzor, vsak naj ima svoj osebni slog in naj bo, kar ga najbolj izpolnjuje. Rockenrol niso samo usnjene jakne in kavbojke, mi pa se uredimo na podoben način že zato, da smo prepoznavni kot bend, in ne le kot naključna skupina ljudi, ki so se slučajno srečali na parkirišču.

V pravkar izdanem videospotu O radosti ste k sodelovanju povabili mladi "vzhajajoči medijski zvezdi", mlado podjetnico Anjo Rijavec in igralca Jona Laha. Kako to, da ste se odločili, da ljubezensko zgodbo predstavlja ravno mlad par?
Vsebina pesmi govori o spominu, morda mladostni simpatiji, sanjariji, uresničeni ali ne. Ne glede na to, pa mladost pomeni prihodnost, napredek, starejši ko smo, bolj smo podvrženi preteklosti, kar pa nas neizogibno vleče nazaj. Bogunov se ne omejujemo na občinstvo svoje generacije, tudi v bendu smo različnih starosti, ker pa smo v prvi vrsti glasbeniki in ne igralci, radi damo priložnost novim upom.

Tudi sicer je pri ustvarjanju tega videospota sodelovala mlada ekipa, kar se tiče snemanja (tako iz zraka kot klasičnega snemanja). Ste torej kot skupina mnenja, da mladi, sploh v teh "tehnično-umetniških" vodah z veseljem nizajo izkušnje in vi ste tisti, ki jim jo ponudite?
Vsekakor želimo biti v koraku s časom in, kot rečeno, dati priložnost mladim, se učiti tudi od njih. Izkušnje so sicer pomembne, ne gre pa tudi brez novih idej in svežih pristopov. Veseli nas, če si lahko medsebojno pomagamo, izmenjujemo ideje in izkušnje. Glasba ne pozna meja, ne geografskih ne starostnih, to je ena njenih najlepših lastnosti.