Gre za novo stopničko v karieri 43-letne Roševe, ki se počasi, a vztrajno prebija na svetovni oder. Med elito najbolj zvenečih imen se je prvič zares uvrstila leta 2012, ko je bila pri projektu Cook it Raw v družbi Reneja Redzepija (Noma), Iñakija Aizpitarteja (le Chateuabriand), Magnusa Nilssona (Faviken), Alberta Adrie (Tickets) in drugih z Michelinovimi zvezdicami z vseh koncev sveta hkrati tudi edina ženska.

V naslednjih letih je sledilo vse več podobnih projektov - lani je v sklopu velike menjave kuharskih mojstrov, denimo, v Hiši Franko za en večer kuhal Mauro Colagreco (Mirazur, 2*, 11. mesto na seznamu 50 Best), Roševa pa je odpotovala v Čile, v restavracijo Borago. Januarja letos je bila poliglotka iz Kobarida, ki je kariero diplomatke zamenjala za kulinarično diplomacijo, edina ženska med 30 kuharskimi mojstri, zbranimi v Alta Badii na "dnevih etičnih chefov" (Care's).

In od 27. maja dalje jo bomo lahko gledali v Netflixovi izvirni seriji v družbi takih imen, kot sta Grant Achatz (Alinea) in Alex Atala (Dom). Na vprašanje, kako sama gleda na to približevanje svetovnemu vrhu v zadnjih letih, Roševa odgovarja, da gre pri njej za precej počasen in spontan proces.

"Gre korak za korakom, nisem dobila oskarja čez noč, tako da ni nekega večjega šoka. Mogoče na začetku, ko sem dobila prvo povabilo na Cook it Raw - to te vznemiri in si ves iz sebe, potem pa te stvari počasi sprejmeš, ko vidiš, kaj za to zaveso stoji. In zdaj je vse skupaj že precej spontano, tako da nas to ne spreminja, ne spreminja našega pogleda na to, kar počnemo. Tudi okolje to super sprejema, ni, da bi nekdo postal frajer čez noč," razlaga.

Ena redkih žensk med zvezdami
Za Chef's Table stoji David Gelb, režiser kulinarične dokumentarne uspešnice Jiro Dreams of Sushi (2011) o največjem mojstru sušija na svetu, 90-letnem Jiru Onu, ki v Tokiu vodi restavracijo sušija s 3 Michelinovimi zvezdicami. Vizualno osupljiva serija, ki se z vsako epizodo korenito poglobi v življenjsko pot, filozofijo in okolje upodobljenega kuharskega mojstra, je bila neslutena uspešnica (ali pa sluteno, če upoštevamo, kako velik trend je v zadnjih letih postala kulinarika), zanimiva tako za stroko kot tudi za običajne smrtnike.

Gelb je še posebej vznemirjen, ker bosta v tej sezoni v šesterici kar dve ženski - ob Roševi še Dominique Crenn iz Ateliera Crenn v San Franciscu. Da je Slovenki res uspel izjemen podvig, kaže tudi to, da je edina v šesterici, katere restavracija ni uvrščena bodisi v Michelinove publikacije (ta Slovenije ne pokriva) in/ali referenčni seznam 50 Best Restaurants.

Slovenija na seznam le po čudežu
Roševa pravi, da realnih možnosti za uvrstitev na San Pellegrinov seznam 50 Best preprosto nima - pa čeprav smo Slovenci enkrat na njem že imeli svojega predstavnika (Janez Bratovž je bil leta 2010 89.).

"Bratovž in hrvaški Plavi podrum sta se na seznam uvrstila tistega leta, ko je bil način glasovanja drugačen in so imeli lokalni glasovalci veliko večjo vlogo. In takrat smo bili v sklopu vzhodne Evrope. Po prevelikem lokalnem lobiranju v ozadju se je 50 Best odločil, da sistem glasovanja popolnoma spremeni, in je ustvaril tudi nove regije," nam razlaga Roševa.

Slovenija tako, absurdno, spada pod "baltske države", kamor je uvrščena še Finska. "Realno gledano, torej možnosti nimamo - kateri baltski novinarji, ki glasujejo, pa potujejo v Slovenijo? Nam bi bilo veliko lažje, če bi bili v skupini Centralna Evropa, celo Zahodna Evropa. Poleg tega večina kuharjev med 50 Best vloži ogromno dela, truda in lobiranja, da je, kjer je. Če bi se slučajno Hiša Franko uvrstila na seznam, bi bilo to zelo čudno."

Velika ekipa, naporno snemanje
Hišo Franko so sicer pri Netflixu izbrskali sami, nato pa Roševo poklicali julija lani, da bi prišli snemat že septembra. "Ekipa je bila velika, okoli 15 ljudi, in ker je bilo tik pred zdajci, je bilo zelo težko najti prenočišča. Da bi jim približali okolje, smo jih porazporedili po Kobaridu, in mislim, da so se tistih 14 dni imeli kar fino," razlaga Roševa.

Američani so za potrebe snemanja najeli še lokalno slovensko produkcijsko hišo, vizažiste in snemalca z brezpilotnim letalnikom, ki je poskrbel za nekaj osupljivih posnetkov vedno zelo slikovitega Posočja. Snemanje je potekalo približno tri tedne, imajo pa Američani tog sistem, kar pomeni šest snemalnih dni, sedmi dan prosto, ne glede nato, da je bilo morda včasih ravno tisti sedmi dan vreme najlepše.

Snemali so 12 ur skupaj, ker pa september za Hišo Franko predstavlja še vedno visoko sezono, je bilo treba kar nekaj usklajevanja urnikov, saj so imeli Hišo popolnoma polno. Roševa je dobila vnaprej določen urnik, ki ga pozneje ni mogla več spreminjati, Valter Kramar (Anin partner, ki v Hiši Franko skrbi za vina in vrhunski sir) je dobil svoj urnik, preostala ekipa svoje.

In kaj je Američane najbolj fasciniralo pri Ani Roš in Hiši Franko? "Najzanimivejše jim je to, da je zgodba dejansko zelo avtorska in nič kaj preveč podobna drugim. Pa da je Posočje ostalo tako divje, nedotaknjeno, kjer najdeš zelo zanimive osebnosti, zelo zanimiva živila, sestavine, ki so drugje zaradi globalizacije, pa tudi razvoja določenega prostora, praktično izginile. Zanimiva jim je tudi ta moja neukost, da sem začela kuhati z nule, potem pa razvila svoje linije, ki niso podobne drugim. To je tisto, kar je najbolj prepričljivo - pa seveda, da je na koncu hrana res dobra in da največkrat ljudi tako zaznamuje, da še dolgo pišejo, kako zanimivo je bilo."

Ob tem opomba: Roševa je med svetovnimi kuharskimi mojstri svojevrsten fenomen, saj se je kulinarike lotila relativno pozno, pri tem pa se v njej ni nikdar formalno šolala (v Italiji je študirala diplomacijo, op. a.).

Hommage Posočju
Čeprav čisto končne različice epizode še ni videla, pa pravi, da je, po videnem sodeč, zadeva zelo drugačna od tistega, kar smo bili do zdaj navajeni. "Zgodbe ne razpleta o Hiši Franko, ampak o meni kot osebnosti, in gre res v globino. Posneli smo za dva dni intervjujev, in vidi se, da je avtor dejansko iskal vzroke, zakaj nekatere odločitve, kako nekdo pride do tega, da postavi dve surovini skupaj ... Zanimivo, zelo lep hommage Posočju, ki je tako ali tako fotogenično in so posnetki fantastični," nam zaupa.

Sicer pa svetujemo, da se o mojstrovinah Roševe čim prej prepričate - po 27. maju se namreč prav lahko obeta silen naval tujcev, vsaj tako kažejo izkušnje chefov iz pretekle sezone. "Massimo Bottura (Osteria Francescana, 3*, 2. mesto na 50 Best) mi je razlagal, da so morali zaposliti nove ljudi samo zato, da so se oglašali na telefon, ker se je predvsem Američanom utrgalo," pravi Roševa. In glede na to, da je prav letos Netflix svojo ponudbo razširil iz ZDA še na 130 držav, vključno s Slovenijo, ne govorimo več samo o ameriškem trgu.

Iz Kobarida v Teksas, iz New Yorka v Kobarid
Hiperaktivna Roševa že danes leti v Carigrad, od tam pa v Teksas, kjer bo Netflix na filmskem festivalu SXSW predstavil novo sezono Chef's Table. Ana Roš bo na premieri kot ambasadorka letošnje sezone, skupaj z Enriquejem Olvero iz Pujola (16. mesto na seznamu 50 Best). Od tam potuje v New York, kjer ima urnik napolnjen z nekaj večjimi tiskovnimi konferencami in intervjuji, domov pa se bo vrnila ravno za odprtje nove sezone v Hiši Franko 25. marca.

Na vprašanje, kako zmore tak tempo, pa: "Ja, zdaj je tega res toliko, da sem omejila te dejavnosti na dve, tri stvari na mesec, ostalo pa bi bila rada doma. Tako da do septembra ne vzamem nič več in vse odpovedujem!" Sladke skrbi.