Različni pršuti so eden izmed najpomembnejših proizvodov Španije, kjer biva vsaj toliko prašičev kot ljudi. Pršute večinoma proizvajajo v najrevnejših predelih Španije, zato je industrija ključna za lokalna gospodarstva.

Kralj med španskimi jamoni je iberski pršut, znan kot jamón ibérico bellota, ki je postal tudi eden izmed glavnih izvoznih dobrin Španije na Kitajsko.

Iberski pršut proizvajajo iz avtohtonih španskih pasem črnodlakih prašičev, ki zadnje mesece svojega življenja preživijo v hrastovih gozdovih, kjer se hranijo z želodi (špan. bellotas).

Dovoljenje za pridobivanje originalnega iberskega pršuta imajo le štiri španske pokrajine. Med njimi je Extramadura na zahodu države, kjer sta lani slaba letina želoda in padec tržne cene povzročila 20-odstotno zmanjšanje proizvodnje.

Podnebne spremembe zmanjšujejo letino želoda

"Dehesa (hrastov gozd) je sestavljena iz zimzelenega hrasta, ki izvira iz vlažnega podnebja. Gre za ostalino časov, ko je bilo podnebje tukaj drugačno od današnjega, zato se drevesa med dolgimi, vročimi in suhimi poletji borijo za preživetje," je za Guardian povedal Francisco Espárrago, predsednik podjetja Señorio de Montanera, ki proizvaja vrhunski iberski pršut.

Lansko poletje je po vsej Evropi izjemno vroče in sušno. V Španiji je bilo leto 2022 najbolj vroče in tretje najbolj sušno od začetka meritev. V pokrajini Extremadura se je količina padavin v zadnjih 50 letih zmanjšala za 35 odstotkov. Tudi če bo letošnje leto manj vroče od lanskega, bodo proizvajalci pršute zaradi lanske suše in zime z malo padavinami imeli zelo težko sezono.

Glede uvoza iz Maroka in Alžirije pomisleki zaradi bolezni

Ena izmed rešitev za hranjenje prašičev je uvoz želoda, kar dovoljujejo tudi evropske regulacije, vendar kmetje nad idejo niso navdušeni. "Glavni vir sta Maroko in Alžirija, kjer seveda ne redijo prašičev, vendar me skrbi, da bi uvažanje želoda lahko prineslo nove bolezni, kot se je zgodilo, ko smo uvažali palme iz Egipta," je ocenil Espárrago.