Nastopil je čas kurentov in drugih mask, ki v deželo prinašajo dobro letino, rodovitnost in veselje. Da je Ptuj med kurentovanjem vredno obiskati, meni tudi popotniški vodnik Lonely Planet, saj ga uvršča med tri najzanimivejše tovrstne evropske festivale. Foto: BoBo/Žan Osim
Nastopil je čas kurentov in drugih mask, ki v deželo prinašajo dobro letino, rodovitnost in veselje. Da je Ptuj med kurentovanjem vredno obiskati, meni tudi popotniški vodnik Lonely Planet, saj ga uvršča med tri najzanimivejše tovrstne evropske festivale. Foto: BoBo/Žan Osim

Prve pustne povorke na Ptuju se je po napovedih organizatorjev udeležilo več kot 2100 nastopajočih iz petih držav. Predstavilo se je 76 skupin iz različnih društev, varuhov etnografske dediščine. Pred ptujsko mestno hišo je zaplesalo 900 kurentov, ki imajo na sebi po pet zvoncev, naenkrat je tako zarožljalo 4500 zvoncev, je poročala novinarka TV Slovenija, Jasmina Gregorec Kozole.

Še pred tem je ptujska županja Nuška Gajšek za čas festivala prepustila oblast 19. karnevalskemu princu Francescu Guffanteju alias Marku Šamperlu.

Predaja mestnega ključa iz rok županje za čas pustovanja. Foto: BoBo/Žan Osim
Predaja mestnega ključa iz rok županje za čas pustovanja. Foto: BoBo/Žan Osim

Princ karnevala je pred prevzemom oblasti povedal, da je ponosen, ker lahko v tej častni vlogi zastopa plemenito poslanstvo kurentov, pa tudi na to, da s tem lahko zastopa vse Ptujčane, brez katerih ni pusta in ne kurentovanja.

Začetek kurentovih opravil se je zgodil že v petek zvečer, ko je potekal Kurentov skok na domačiji 2. princa karnevala Matevža Zokija v Budini pri Ptuju, ko si častilci tradicije v siju ognja prvič nadenejo zvonce in oznanijo pustni čas.

ZIzročilo veleva, da se po svečnici kurenti oziroma koranti kot del skupine oračev najprej podajo na obhode po domačih vaseh in prav ti obhodi so od leta 2017 vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine ter kurentom pomenijo največ. Kurent in predsednik Zveze kurentov Aleš Ivančič je za Radio Slovenija povedal:
ZIzročilo veleva, da se po svečnici kurenti oziroma koranti kot del skupine oračev najprej podajo na obhode po domačih vaseh in prav ti obhodi so od leta 2017 vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine ter kurentom pomenijo največ. Kurent in predsednik Zveze kurentov Aleš Ivančič je za Radio Slovenija povedal: "Kurent pooseblja življenje, je bog dobrega, častilec pomladi, zahvaljujemo se zimi, le kdo si ne bi želel teh prijetnih opravil opravljati." Foto: BoBo/Žan Osim

Med preostalimi vrhunci je dan kurentovih in korantovih skupin 7. februarja, ko bo Mestni trg preplavilo na stotine najbolj znamenitih slovenskih pustnih likov, naslednjo festivalsko soboto pa tudi sobotni pustni korzo, otroško pustno rajanje in nočni spektakel s krampusi, kurenti in koranti.

Daleč največ obiskovalcev iz Slovenije in tujine privabi mednarodna karnevalska povorka, ki bo v nedeljo, 11. februarja. Naslednji ponedeljek je namenjen dopoldanski povorki otrok iz vrtcev, kurentovanje pa se vsako leto konča s pokopom pusta na pustni torek in vrnitvijo oblasti županu oziroma županji.

Obiskovalce vabijo še na ogled Kurentove hiše in etnografske zbirke na ptujskem gradu, je poročala novinarka Radio Slovenija Gabrijela Milošič.

Ptujska županja Nuška Gajšek je za Radio Slovenija povedala: "Letos je odprta Kurentova hiša in upamo, da bo med kurentovanjem dobro obiskana, tudi etnografska zbirka na ptujskem gradu vabi na ogled."

"Že 64. leto zapored nas bodo iz zime v pomlad popeljali kurenti, številni tradicionalni pustni liki ter mistična bitja, ki navdušujejo ljudi s skoraj vsega sveta. Kurentovanje je veliko več kot le karneval z druženjem in zabavo – je predvsem priložnost za spoznavanje bogate kulturne dediščine našega okolja," pravi direktorica Javnega zavoda Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec.

Začelo se je 64. Kurentovanje na Ptuju

Glasba in dobrodelnost
Festival ima še vrsto zabavnih in drugih spremljevalnih dogodkov, med katerimi sta stalnica karnevalska likovna kolonija in humanitarna Obarjada v organizaciji ptujskega Lions kluba.

Veliko ljudi privabi tudi komercialni del, za katerega skrbi zasebni partner. Tudi letos bo v karnevalski dvorani nastopilo veliko znanih glasbenikov iz Slovenije in regije, ki nekatere navdušujejo, drugi pa menijo, da ne spadajo na takšno etnološko prireditev.

Potem ko je lani za različne komentarje poskrbela srbska turbo glasbenica Ceca, letos iz Srbije prihaja Dara Bubamara, na svoj račun bodo prišli oboževalci hrvaškega pevca Petra Graša, slovenske barve pa bodo med drugim zastopali Luka Basi, Tanja Žagar, Čuki, Mi2, Kingston in Miran Rudan.

Pridelali 1200 steklenic kurentovega vina
Začetek kurentovanja