Aljoša Ternovšek. Foto: Adrian Pregelj
Aljoša Ternovšek. Foto: Adrian Pregelj

Zvečer bo po skoraj sedmih letih predvajanja na sporedu 1000. izdaja kviza Vem! Premiero je na TV-zaslonih kviz doživel 26. januarja 2015, že od začetka pa sta njegovi stalnici voditelja Aljoša Ternovšek in Anže Zevnik. Nekaj časa jima je družbo delal tudi znani obraz športnega uredništva TV Slovenija, Saša Jerkovič.

"Drage gledalke, dragi gledalci, dobrodošli v novem kvizu na nacionalni televiziji ..." je prvo oddajo pred sedmimi leti začel Aljoša. Nadaljeval pa Anže: "Vem! To je kviz črk, vprašanj, odgovorov, gesel in pa seveda vašega znanja."

V prvi oddaji je slavil tekmovalec Bojan, ki je domov odnesel 300 evrov. V dneh, tednih mesecih in letih, ki so sledili, so si tako tekmovalci kot gledalci v nagradnih igrah skupno priigrali za več kot 300.000 evrov nagrad.

Oddaja je po sedmih letih ena najbolj gledanih in najbolj gledana v svojem terminu, pravijo ustvarjalci oddaje – vsaj minuto katere izmed dosedanjih oddaj je v živo videlo že več kot 90 odstotkov oz. skoraj 1,75 milijona gledalcev nad 4. letom starosti. Prvi novembrski teden je kviz v povprečju spremljalo 10 odstotkov oz. 190.800 gledalcev. Vem! je v svojem terminu v povprečju že tradicionalno tudi najbolje gledana oddaja v Sloveniji.*

Ob okroglem jubileju smo za rokav pocukali enega od voditeljske dvojice kviza, Aljošo Ternovška, ki je med drugim razkril, da ga v vsaki oddaji zamika, da bi pomagal gledalcem. A se pri tem drži načela: ali pomaga vsem ali pa nikomur. Več pa v spodnjem pogovoru.


Že od vsega začetka ste sinonim za kviz Vem! Kako gledate na tiste prve oddaje izpred sedmih let? Koncept kviza se ni spremenil, gotovo pa ste se vi?
Na oddaje gledam z veseljem in spoznavam, da začetne oddaje niso bile tako slabe, kot se je pisalo in govorilo v javnosti in po kuloarjih. Seveda je vsak začetek težek in okoren, ampak takšnih kritik, ki so mejile na žaljivost ali so celo bile žaljive, si nismo zaslužili. Vesel sem, da smo to dokazali s 1000 posnetimi oddajami in da še nadaljujemo.

Tudi vas mika, da bi se poskusili v kvizu? Prijavite se lahko prek obrazca na spletni stani oddaje.

Seveda sem se spremenil. V slabih sedmih letih se je veliko spremenilo. Kot voditelj sem suveren in sproščen, kot človek pa vedno manj optimističen.

Spomnim se, da je eden od vaju ob začetku predvajanja kviza razkril, da imate odgovore zapisane na listku. Pa se kdaj vseeno v mislih preizkusite v kakšen (težjem) vprašanju? Oziroma ali si rečete: 'Ta tekmovalka/tekmovalec je pa od sile, tega jaz nikoli ne bi vedel'?
Voditelj mora imeti odgovore zapisane. Če ne zaradi drugega, zato da lahko pomaga tekmovalcem ali jih usmerja proti pravilnemu odgovoru. Vedno se preizkušam v odgovorih, ker mi je to zabavno, in kar nekaj tekmovalcev smo imeli, ki posedujejo veliko znanja in informacij.

Vprašanja niso pretežka. Če znam doma, bom tudi tam kaj povedal. Slovenci smo križankarji, tudi to je pomemben dejavnik, in pa kviz ni pretenciozen. Slovenci pa imamo to radi. Živeti mirno, skromno, brez velikih pretresov.

O privlačnosti kviza Vem!

Vprašanja v kvizu načeloma niso izjemno zahtevna, ampak v kombinaciji s hitrostjo se hitro lahko zalomi. Kdo pa vaju je s svojim znanjem najbolj impresioniral?
Ne vem, ne morem odgovoriti na to vprašanje, ker bi bil zagotovo do koga krivičen. Tekmovalci imajo tudi različne taktike. Nekateri skušajo odgovarjati na vsako vprašanje, nekateri pa čakajo, razmišljajo, pritisnejo gumb Vem, rešijo preostale besede in se uvrstijo v drugi krog ali finale.

Oddaja Vem je v tem času podelila za več kot 300.000 evrov denarnih nagrad, precej sredstev ste za dobrodelne namene zbrali tudi v posebnih oddajah. Voditelj mora načeloma oddajo voditi, kolikor je le mogoče objektivno, ampak gotovo vas kdaj zamika, da bi v zadnjem krogu tekmovalcu malo pomagali k višjemu osvojenemu znesku? Si to kdaj dopustite?
To me zamika v vsaki oddaji. In tudi pomagam v vsaki oddaji, ampak do določene mere. Vsem ali nikomur je moje načelo. Vsi imajo pri meni enake možnosti.

Kviz Vem! je povsem osvojil tudi gledalce, gre za eno najbolj gledanih oddaj TV Slovenija in najbolj gledano v svojem terminu v Sloveniji. Kaj po vašem mnenju je tisto, kar gledalce najbolj pritegne? Napetost zadnjega kroga, siceršnja slovenska ljubezen do televizijskih kvizov, ne ravno zahtevna vprašanja, preprosta radovednost?
Mislim, da vse našteto. Slovenci smo ugankarski narod. Tudi moj dedek je ugankar. Ni samo reševal križank, rebusov, palindromov itd., ampak jih je tudi sestavljal. Vprašanja niso pretežka in zato je kviz dostopen najširši populaciji. Ko smo začenjali, je francoski producent, s katerim smo sodelovali v pripravah, povedal, da tam kviz poteka že sedmo leto. Seveda si niti v sanjah nisem mislil, da se to lahko zgodi tudi pri nas. Ampak ... Nekaj malega, predvidevam, pa je, brez lažne skromnosti, odvisno tudi od naju z Anžetom.

Seveda mi je neprijetno. Sploh pri nekaterih vprašanjih, ki so res del vsesplošne izobrazbe.

Na vprašanje, ali je v zadregi, ko tekmovalec ne najde odgovora na preprosto vprašanje

Večina ustvarjalcev slovenskih kvizov se občasno potoži, da je nabor potencialnih tekmovalcev v Sloveniji majhen in da se sodelujoči velikokrat ponavljajo. Tudi v Vem! so tekmovali in zmagovali stari znanci kvizov, pa tudi taki, ki še nimajo tovrstne "kariere" za seboj. Kaj je torej tisto, kar Vem! loči od drugih kvizov in k prijavi spodbudi tudi tiste, ki predtem v kvizih še niso sodelovali?
Kot sem rekel, vprašanja niso pretežka. Če znam doma, bom tudi tam kaj povedal. Slovenci smo križankarji, tudi to je pomemben dejavnik, in pa kviz ni pretenciozen. Slovenci pa imamo to radi. Živeti mirno, skromno, brez velikih pretresov. Veliko tistih, ki odskočijo iz povprečja, ima težave s svojo pojavnostjo. Ne oni sami, da ne bi bil razumljen napačno, ampak tisti, ki so zaradi različnih razlogov frustrirani. Tudi to ni zanemarljivo. Vem! je zadel našo mentaliteto. Res pa je, da je tudi v Franciji zelo uspešen, na programu je že od leta 2009. Mogoče se bova čez slabih sedem let spet pogovarjala ob 2000. oddaji (smeh).

Uspeh posameznega tekmovalca v Vem! ni odvisen samo od njegovega znanja, ampak tudi od znanja oz. neznanja sotekmovalcev, trenutne zbranosti, treme ... Ste kdaj v zadregi, ko vidite, da tekmovalci ne najdejo odgovora na (morda povsem preprosto) vprašanje?
Seveda mi je neprijetno. Sploh pri nekaterih vprašanjih, ki so res del vsesplošne izobrazbe. Vedeti pa je tudi treba, da nekateri nisi vajeni nastopati in jih trema dobesedno "poje" in to, kar pokažejo, ni odraz njihovega dejanskega znanja. Uspeh v kvizu je skupek več dejavnikov. Treba je združiti vse.

Gotovo so z vodenjem toliko oddaj povezane številne anekdote. Spomnim se, da sem nekoč prebrala neko vašo o tekmovalcu, ki je skušal goljufati. Se je v sedmih letih nabralo več zabavnih dogodkov ali več neprijetnih?
Več zabavnih brez dvoma. Zdaj smo tudi že toliko uigrani, da ne dopuščamo več zares neprijetnih dogodkov.

Še zadnje vprašanje: česa ste se v sedmih letih vodenja kviza naučili vi?
Da sta življenje in smrt eno in da s tem ni čisto nič narobe. Ljudje umirajo vsak dan in tudi jaz bom, zaradi česar koli že. Smrt zame ni predmet manipulacije.

*Vir: RTV Slovenija iz raziskave AGB Nielsen Media Research, panelni vzorec 450 gospodinjstev, starost nad 4 leta, gledanost znotraj istega dneva.