Pulj slovi po ohranjenih rimskih zgradbah. Med njimi je najbolj dragocen amfiteater Arena iz prvega stoletja našega štetja, ki je med »koloseji« šesti po velikosti na svetu. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Pulj slovi po ohranjenih rimskih zgradbah. Med njimi je najbolj dragocen amfiteater Arena iz prvega stoletja našega štetja, ki je med »koloseji« šesti po velikosti na svetu. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Pulj je zaradi svojih izrednih arhitektonskih in umetnostnih spomenikov iz antičnega, pa tudi iz srednjeveškega obdobja, izredno zanimiv turistični cilj v tem delu Evrope. Turistični razvoj mesta se je začel po letu 1960, ko so na njegovih južnih obalah začeli graditi turistične komplekse. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
To središče Istre je znano tudi po blagi klimi, mirnem morju in lepi naravi. Odlikuje ga dolga tradicija vinarstva, ribištva, tranzitne luke, ladjedelništva ... Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared

Pulj oziroma hrvaško Pula je največje mesto v hrvaški Istri. Leži na njeni jugozahodni obali, v zalivu, ki ga obkrožajo otoki Uljanik, Sveti Andrija in Sveta Katarina. Mesto je hkrati tudi istrsko gospodarsko središče z največjim, strateško zelo pomembnim in sodobno opremljenim pristaniščem ter stalno carinsko izpostavo.

V ožjem smislu Pulj šteje 67.000 prebivalcev, z okoliškimi področji pa še 40.000 več.

Po legendi mesto nastalo pred tri tisoč leti
Po legendi je nastanek mesta povezan z antičnim mitom o Argonavtih. Ključna oseba tega mita je Jazon, ki je bil iz Jolka s slavno ladjo Argo poslan na smrtonosno odpravo v Kolhido na obali Črnega morja, kjer je kolhidskemu kralju otel čarobno zlato runo. Kraljevi podaniki so odšli na lov za izgubljenim zakladom, a so takoj po smrti kraljevega sina, ki je poveljeval posadki, iskanje Jazona prenehali. V strahu, da bi bili, če bi se vrnili v Kolhido, zaradi prinčeve smrti in neuspešnega iskanja izgubljenega runa, kaznovani, so se odločili ostati v kraju, kjer je njihov princ izgubil življenje. Ta kraj naj bi bil ravno Pulj. Če gre verjeti legendi, na kateri, mimogrede, gradi svojo tragedijo Medeja tudi veliki antični traged Evripid, se lahko to istrsko mesto pohvali z več kot tritisočletno zgodovino.

Oblast nad Puljem vse do leta 1943 v rokah tujcev
Da je Pulj pestro zgodovino pisal že v antiki, ni dvoma. Kaj pa se je na tem koščku sveta dogajalo po zatonu zahodnorimskega imperija? V 5. stoletju so tu vladali Goti. V tistem času je bilo mesto tudi prizorišče bojev med Bizantinci (Vzhodno rimsko cesarstvo) in Goti. V 12. stoletju je Pulj pristal pod oblastjo Benečanov, ki so to območje nadzorovali vse do 16. stoletja. Benečane so nato na »prestolu« zamenjali Genovežani, hrvaško-ogrska vojska in Habsburžani. V 19. stoletju so v avstro-ogrskem cesarstvu spoznali prednosti puljske zemljepisne lege in zato začeli gradnjo pristanišča in ladjedelnice. Leta 1943 je mesto postalo del Hrvaške oziroma Jugoslavije. To je bil čas velikega izseljevanja nezadovoljnega italijanskega prebivalstva iz Istre. Mesto je nato čakalo le še na eno veliko obdobje - osamosvojitev hrvaške države.

Antika največji pečat pustila z Areno
Pulj je bil med svojim obstojem večkrat razdejan in izropan, vendar nikoli popolnoma. Prav zato se je ohranilo toliko spomenikov iz vseh obdobij njegove preteklosti, med najpomembnejšimi pa je gotovo antični amfiteater iz 1. stoletja, znan kot Arena.

Po poti puljskih starejših in novejših znamenitosti, katerih nastanek naj bi se po starodavnem mitu razbohotil po zaslugi preganjalcev Argonavtov, je stopil tudi MMC.

Marjetka Nared

Največja znamenitost za turiste, Arena, še dandanes kraljuje mestu tudi po zaslugi Benečana Gabriella Ema, ki je ob koncu 16. stoletja preprečil, da bi amfiteater razstavili ter ga z ladjo prepeljali v Benetke. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
V puljskem amfiteateru, ki je, kot omenjeno, šesti po velikosti med do danes ohranjenimi na svetu, je bilo prostora za več kot 20.000 gledalcev. V areni amfiteatra je rimska oblast za rajo prirejala gladiatorske boje, pa tudi druge prireditve. Velikost amfiteatra in prostora za gledalce zunaj mestnega zidovja priča ne samo o pomenu Pulja v rimski dobi, temveč tudi o relativno gosti naseljenosti južne Istre. Tovrstne zgradbe so namreč ustvarjali za zabavo številnega prebivalstva. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
V Areni danes za gledalce prirejajo različne kulturne manifestacije. Kamnito pročelje amfiteatra je sijajna kulisa za različne glasbene prireditve, koncerte in operne predstave. Vsako leto je tu tudi tradicionalni festival hrvaškega filma. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Slavolok Sergijevcev (na fotografiji), Puljčani imenujejo tudi Zlata vrata. Zgradila jih je družina Sergijev v letih 29-27 pr. Kr., in sicer v čast trem pripadnikom svoje rodbine, ki so v Pulju opravljali visoke vojaške funkcije. Ime Zlata vrata izhaja bodisi iz bogato okrašenega loka bodisi iz tega, da so bila vrata prvotno morda pozlačena. Zgrajen je v korintskem slogu, pri čemer je na njem neizbrisen pečat pustil helenistični maloazijski način okraševanja. Prvotno so zgornji del vrat krasili kipi treh Sergijevcev, a sled o njih ostaja ohranjena le v posvetnih zapisih. Dandanes na malem trgu ob slavoloku potekajo gledališke in zborske kulturne prireditve, v ulici za slavolokom pa so številne trgovine, namenjene komu drugemu kot turistom. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Avgustov hram (na fotografiji) je posvečen boginji mesta Rim Romi in rimskemu cesarju Avgustu. Tempelj se nahaja na puljskem Forumu. Poleg njega je prvotno stal še Dianin hram, oblikovan na čast boginje lova Diane, ki pa je bil takoj po padcu rimskega imperija porušen. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Na mestu, ki je nekdaj pripadalo Dianinemu templju, danes stoji Mestna palača. Puljčani pravijo, da se v njeni arhitekturi skriva celotna zgodovina mesta. Sled so namreč na njej pustili antika, romanika, gotika, renesansa, barok pa tudi sodobni čas. Današnji videz je rotovž začel dobivati ob koncu 13. stoletja, torej v času, ko je Pulj slovel po perspektivnosti in samostojnosti. Izražal naj bi mogočnost in ambicije bogatih puljskih družin. Mestna hiša je sicer nastala predvsem s preoblikovanjem obstoječe gradnje na tistem prostoru, prevladal pa je gotski slog. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Pulj je bil v antiki obdan z mestnim obrambnim zidom. Z leti se je seveda rušil ter obnavljal na najrazličnejše načine, tudi takšne, manj skladne z antičnim stilom. Herkulova vrata (na fotografiji) so najstarejši ohranjeni spomenik rimske arhitekture v mestu. Zgrajena so bila v sredini 1. stol. pr. Kr. Krasi jih izklesana glava Herkula, ki je veljal za zaščitnika antičnega mesta Pola. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Nastanek dvojnih vrat (na fotografiji) je mogoče po slogovnih merilih umestiti na konec 1. oz. začetek 2. stoletja. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Malo rimsko gledališče (na fotografiji) je bilo najverjetneje zgrajeno v 1. stoletju, zavzemalo pa je precej večji prostor, kot se obiskovalčevim očem na tem mestu razprostira danes. Arheološka raziskovanja namreč na tem mestu niso bila končana. Prostor teatra se je delil na arhitektonsko prizorišče, oder, ki so mu vladali igralci, orkestro ter prostor za gledalce, ki je lahko sprejel do 5.000 ljudi. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Rimski mozaik na fotografiji prikazuje dvojčka Amfiona in Zeta, ki sta se rodila poglavarju grških bogov Zevsu ter njegovi priležnici Antiopi. Na figuralni kompoziciji je predstavljen njun boj s pobesnelim bikom. Mozaik je nastal v 2. ali 3. stoletju. Naj pojasnimo, da je Amfion v grški mitologiji znan po piskanju na piščal, s čimer je lahko premikal drevje in kamenje. Na ta način je zgradil Tebe in postal tebanski kralj. Ko sta mu Apolon in Artemida pobila otroke, je napravil samomor. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Pomembno mesto v Pulju zaseda tudi katedrala, ki nosi ime po blaženi devici Mariji in reprezentira identiteto jadranske katoliške škofije. Katedrala je svojo podobo začela pridobivati na temeljih antične gradnje že v 4. stoletju. V drugi polovici 5. stoletja je bila predelana v baziliko. V obdobju baroka je zrasel še od bazilike ločeni zvonik. Obe zgradbi sta bili v obdobju med 18. in 20. stoletjem deležni precejšnjih sprememb in številnih obnov. Današnjo podobo sta dobili leta 1924. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Kapela sv. Marije Formose je bila zgrajena po zaslugi nadškofa Maksimiljana, in sicer v drugi polovici 6. stoletja. Prvotno je bila del večje bazilike, ki naj bi bila povezana še z Benediktinsko opatijo. Bazilika je najhujše čase pretrpela v času puljske vojne z Benetkami leta 1243. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Največje mesto Istre je bilo nekoč pomembno versko središče, v katerem so svoj prostor pod soncem med drugimi katoličani našli tudi frančiškani. V Pulj so začeli prihajati v začetku 13. stoletja, torej takoj po tem, ko je sveti Frančišek Asiški s privoljenjem papeža Inocenta III. ustanovil frančiškanski red. Frančiškanski gotski sklop samostana in cerkve (na fotografiji) je bil zgrajen konec sedemdesetih let 13. stoletja. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Ob potepanju po Pulju nikakor ne gre pozabiti na obisk Zgodovinskega muzeja Istre, ki stoji na vzpetini v samem središču mesta. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Ne le, da lahko v muzeju izveste marsikaj o pomenu puljskega pristanišča ter ladjedelništvu na splošno… Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
… od tu se razprostira tudi lep razgled na puljski zaliv … Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
… ter še lepši na veličastno Areno, ki je nesporni vladar bližnje in daljne okolice. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Muzej zgodovine pa ni edini v Pulju, saj se v velikem istrskem mestu nahaja še Arheološki muzej Istre. Ustanovljen je bil leta 1902, današnje ime pa je dobil leta 1947. V svojih prostorih hrani zbirke iz prazgodovinskih, antičnih in zgodnjih srednjeveških časov s približno 300.000 arheološkimi predmeti iz Istre. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Pred muzejem igrajo glavno vlogo številni spomeniki iz obdobja rimske vladavine, kljub temu pa je mogoče v stavbi naleteti tudi na številne predmete iz obdobja prazgodovine, poznega antičnega in zgodnjega srednjeveškega obdobja, obdobja fevdalizacije polotoka ipd. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared