Bloki so dolga leta samevali. Foto: EPA
Bloki so dolga leta samevali. Foto: EPA

Zgodovinski kompleks počitniških blokov, grajen med letoma 1936 in 1939, se razteza slabih pet kilometrov vzdolž peščene obale Baltskega morja na otoku Rügen.
Delo arhitekta Clemensa Klotza so zasnovali kot enega izmed tako imenovanih taborov "Moč skozi radost" (Kraft durch Freude), ki so jih nacisti postavili za strankarske privržence, v njej pa bi v 11.000 sobah lahko prespalo do 20.000 ljudi. Projekt, ki so ga v začetni fazi ocenili na 25 milijonov funtov, je nazadnje stal več kot 750 milijonov.
Prora, 300 kilometrov severno od Berlina, je bila dejansko prvi poskus množičnega turizma (ki ga je 20 let pozneje udejanila Španija) in hkrati poskus pod krilatico "oddih za vse" zgraditi najslavnejše nacistično letovišče. Željo po ponudbi rekreacije in obilice telesne vadbe so združili z željo po grajenju zvestobe in vdanosti nacistom med delavskim razredom, zato bi v letovišču ponujali tudi ideološko poučevanje.

Počasno propadanje
Kompleks bi moral v končni različici vključevati kino, gledališče, banketno dvorano za 25.000 ljudi in dva bazena. A načrte je prekrižala druga svetovna vojna in letovišče ni bilo nikdar dokončano. Ko je Sovjetska vojska ob koncu vojne prevzela nadzor nad Vzhodno Nemčijo, so tabor uporabljali za vojaške namene in se ni pojavljal na popotniških zemljevidih. Vse od padca komunistične Vzhodne Nemčije leta 1989 je bil kompleks Prora zapuščen in prazen ter je postopno propadal, na vprašanje o njegovi prihodnosti pa ni bilo nobenega odgovora.

Kompleks je poleg shajališča nacistov v Nürnbergu in letališča Tempelhof v Berlinu ena najimpozantnejših nemških arhitekturnih zapuščin Tretjega rajha. A zaradi njegove velikosti in slabega stanja v letih po združitvi Nemčije interesentov za nakup ni bilo kaj dosti. "Po padcu Berlinskega zidu in po tem, ko je bila krajši čas tu nastanjena vojska, smo imeli v glavi le eno: prodati ta kraj," je za AFP povedala Sabine Sakuth, vodička v muzeju Prora. "Od samega začetka ni bilo kakšnih pravih načrtov za Proro. Ne upravljamo dobro naše dediščine."

Ker ni bilo nikogar, ki bi kupil kompleks v celoti, je bila država prisiljena poskušati prodati Proro po delih. In kljub dragoceni zemlji, na kateri je postavljen kompleks (gre le za eno najbolj vročih turističnih destinacij Nemčije), porušiti Proro ni opcija. "Gre za težavo, ki mi povzroča hude glavobole," priznava župan Karsten Schneider.

Razgled na morje in borovce
Za zdaj je bil uspešno izpeljan le en projekt - lani so en trakt kompleksa preuredili v hostel s 400 posteljami. Dve leti gradbenih del in 27 milijonov evrov (od tega je del prispevala Evropska unija) je bilo potrebnih, da so naredili ta malo znani kraj privlačen za goste. Danes Prora hostel - eden največjih v Nemčiji - sprejema študente in družine z otroki, ima tudi brezžični splet in 820 novih oken z razgledom na morje in bujni gozd. "Ljudje so zelo radovedni in želijo izvedeti, kaj se je tu dogajalo - krasno je," pove Dennis Brosseit, ki vodi hostel. "Super je, ko vidiš otroke na igrišču in ta velik blok, ki spet začenja živeti."

Marca je vlagatelj iz Berlina odštel 2,75 milijona evrov za enega izmed petih blokov, ki ga namerava preurediti v hotel, wellness center in počitniške apartmaje. Gradbena dela naj bi se začela v teh dneh, a tamkajšnji prebivalci so skeptični zaradi nedavnega divjega razmaha počitniških nastanitev na tem območju. "Nacisti so si tu želeli 20.000 postelj. Mislim, da smo s 3.000 posteljami že dosegli limit," meni Schneider in dodaja, da bi si sam namesto še več hotelskih sob raje želel videti turistični inštitut ali pa oceanografsko akademijo.
Kolos z Rügna
Heike Tagsold
, zgodovinarka in vodja Dokumentacijskega in spominskega centra Prora, je še bolj ostra do načrtov spremeniti kompleks v sodobno "all inclusive" letovišče: "To je kraj, kjer so nacisti želeli zabavati ljudi, ampak jih ob tem tudi indoktrinirati. To ne more biti destinacija za oddih, ampak mesto za razmišljanje o temačni zgodovini." Že odprtje hostla, pospremljeno s krilatico "svetovno znan hotel", je poželo nekaj neželenega navdušenja s strani skrajno desničarskih spletnih forumov.
"Uporaba termina 'svetovno znan' v oglasu je problematična," je takrat dejala Perke Kühnel iz Dokumentacijskega centra Prora. "Termin kaže na pomanjkanje zgodovinske rahločutnosti. Vsi vpleteni se zavedamo, da je treba s projektom ravnati skrajno občutljivo." Hostel zato zdaj vabi raje z opisom "Kolos z Rügna", v njem pa postavljajo center za dokumentiranje nacistične, sovjetske in vzhodnonemške preteklosti tega kraja. Odprtje načrtujejo za prihodnje leto.