Otočje dramatičnih pogledov, neokrnjene narave, pa tudi dežja in vetra. Foto: EPA
Otočje dramatičnih pogledov, neokrnjene narave, pa tudi dežja in vetra. Foto: EPA

Za prav tak ukrep so se ta konec tedna odločili na Ferskem otočju, po mnenju številnih popotniških medijev ene najprivlačnejših destinacij sveta, kjer obiskovalcev trenutno ne sprejemajo zaradi vzdrževalnih del, poroča Euronews. Tamkajšnji premier Aksel V. Johanesen je pojasnil, da so ta konec tedna zaprte vse turistične točke, saj morajo v prizadevanjih, da bi jih ohranili čim bolj neokrnjene, urediti nekaj nujnih reči.

Med projekti, ki jih nameravajo uresničiti v času "zaprtja" države, so denimo oblikovanje sprehajalnih poti, izgradnja razgledišč, postavili bodo tudi smerokaze. So pa namesto turistov dobrodošli prostovoljci, tudi iz tujine, ki so pripravljeni pomagati pri omenjenih delih, zagotovili so jim tudi hrano in prenočišče.

Prestolnica Torshavn z okolico ima okrog 21.000 prebivalcev. Foto: EPA
Prestolnica Torshavn z okolico ima okrog 21.000 prebivalcev. Foto: EPA

Na Ferskih otokih ‒ skupno državo, ki leži 320 km severno in severozahodno od Združenega kraljestva in nekje na pol poti med Norveško in Islandijo, sestavlja 18 otokov ‒ vsako leto sprejmejo okrog 60.000 turistov, od julija naprej bo letalska družba Atlantic uvedla tudi redne polete iz Pariza, zato so strahovi, da bi se ta severnoatlantski arhipelag lahko začel dušiti pod podobnim turističnim navalom, kakršnega je v zadnjih letih doživela Islandija, gotovo upravičeni, tako Euronews.

Idilo kvarita muhasto vreme in kitolov

Fersko otočje, uradno ozemlje Danske, od leta 1948 pa uživa široko samoupravo na skoraj vseh področjih, izjema so obrambna politika in zunanje zadeve, velja za enega najbolj neokrnjenih delcev sveta. Veliko številčnejše od človeškega ‒ tam živi okrog 50.000 ljudi ‒ je tamkajšnje ovčje prebivalstvo (v prevodu bi lahko ime otočja prevedli v Ovčji otoki), tudi zaradi odmaknjenosti je priljubljeno zatočišče slavnih osebnosti. Slaba stran za udobja vajene turiste je muhasto vreme, veliko je močnega deževja in neusmiljenega vetra.

Mnogi "zunanji opazovalci" pa nasprotujejo tudi tradiciji kitolova, ki je zakoreninjena v ferski tradiciji. Kitolov je namreč ne le uzakonjen, ampak tudi ena glavnih gospodarskih panog: na leto ujamejo in ubijejo okrog 900 kitov, iz katerih pridobijo okrog 500 ton kitovega mesa in tolšče, kar predstavlja skoraj tretjino na otočju pridelanega mesa.