CNN je v svoji reportaži pred dnevi pompozno zapisal, kako Dubaj s porastom okužb zdaj plačuje ceno odprtih vrat za turiste. A oblasti v Dubaju se z oceno ne strinjajo in pravijo, da imajo vse pod nadzorom, da se jim je stava na turizem obrestovala in da mesta ne nameravajo več zapirati, saj da gre za virus, s katerim se je preprosto treba naučiti živeti. Pri tistih, ki odločitev, da se Dubaj odpre za turizem, kritizirajo, pa je to najverjetneje zgolj ljubosumje.

“K stvarem pristopamo zelo premišljeno, a naša filozofija je, da moramo v tem času pandemije še naprej delati,” meni generalni direktor dubajskega turističnega urada Helal Saeed Al Marri, ki je s tem zavrnil CNN-ova namigovanja, da jim je politika odprtih vrat, brez karantene, brez resnejših omejitev za prišleke, ušla izpod nadzora.

"Če ljudi pozovemo, naj stoodstotno spremenijo svoje vedenje, je zelo malo verjetno, da bodo to vsi spoštovali. V našem primeru smo ljudi pozvali, naj zgolj prilagodijo svoje navade, se naučijo živeti v tej novi normalnosti, in ljudje so to sprejeli."

Vrsta na letališču pred kontrolo je dolga, napisi na zaslonih opozarjajo na vzdrževanje medsebojne razdalje, nošnjo mask in obvezno naložitvijo aplikacije za sledenje stikov – a vse skupaj je bolj ali manj zgolj formalizem, vse, kar potrebuješ, je negativni PCR-test in "Dobrodošli v Dubaju!" z nasmeškom stisne uradnik žig v potni list.

Mesto rekordov

Združenim arabskim emiratom s populacijo 9,8 milijona prebivalcev (od tega jih ima Dubaj 3,3) je uspelo z rigidnim ukrepanjem ob prvem valu dolgo časa število okužb obdržati na zavidljivo nizki ravni, preden so številke občutno poskočile po novoletnih praznikih.

Do danes so imeli 339.667 okužb, umrlo pa je 974 bolnikov s covidom-19 ali 98 na milijon prebivalcev (za primerjavo: v Sloveniji je ta delež skoraj 20-krat večji).

In turizem? Na kratko: cveti. So na 85 odstotkih v primerjavi z enakim obdobjem pred pandemijo, pri čemer ob stalnih gostih v to iz puščavske mivke zraslo velemesto ob Perzijskem zalivu prihajajo tudi taki, ki do zdaj Dubaja niso imeli na svojih seznamih destinacij, kamor bi jih res vleklo.

Sorodna novica V Dubaju začeli graditi najvišji stolp na svetu

Ne, Dubaj, vsaj na prvi pogled (ali na drugega, niti na tretjega ne) ni ravno eno tistih mest z dušo in karakterjem.

To je mesto najvišjih stolpnic na svetu, mesto, ki v tem hipu raje gradi povsem nefunkcionalen iglast stolp (Dubai Creek Tower), kot da bi ostalo brez višinskega rekorda, potem ko je Savdska Arabija začela graditi Jeddah Tower, ki bo za 72 metrov prekosil trenutnega rekorderja, dubajsko Burdž Kalifo.

To je mesto največjega nakupovalnega središča na svetu (Dubai Mall), najvišjega hotela na svetu (Gevora), nekakšen Disneyland sredi puščave, kjer sta blišč in razkošje oslepljujoča, temne plati pa so pometene daleč za bleščeče fasade in brezmadežno čiste pločnike.

Sorodna novica Bitka za višino: Najvišje stavbe sveta dobivajo konkurenco

A večina naših sogovornikov, priseljencev s celega sveta, ki v tem emiratu živijo že nekaj let, ga ne bi zamenjala za nič na svetu. Še posebej v času novega koronavirusa ne.

Premišljeno grajenje podobe

Dubaj svojo podobo gradi nadvse premišljeno in z obilico preračunljivosti, pristojni turistični organi pa v maniri dobro utečenega aparatusa zdrdrajo vse pričakovane floskule, ko gre za opevanje destinacije, ki je zagotovo zelo specifična.

"Zakaj se turisti med pandemijo zgrinjajo v Dubaj? Ker Dubaj ponuja nekaj za vsakogar – če radi nakupujete, imamo za vas najboljše nakupovalne izkušnje. Če radi raziskujete naravo, imamo tudi na tem področju veliko možnosti – denimo puščavski safari. Pravite, da ste bili v Egiptu na puščavskem safariju? Heh, Egipt nima za burek v primerjavi z nami," zamahne z roko suvereno Mohammad Ali Abdulla iz dubajskega urada za turizem.

Istočasno pa prizna, da so bili vedno nišna destinacija – kar se je zdaj samo še okrepilo, zaradi pandemije je manj starejših od 60 let in več mlajših turistov. "Zdaj gre za to, kdo lahko pobegne iz svoje države in pobegne za čim dlje, ker pač lahko opravlja službo na daljavo. In mi naredimo vse, da jih pritegnemo, da jim damo razlog, da nas obiščejo, in karseda olajšamo obisk mesta, da bi ostali tu karseda dolgo. Večinoma so to povratniki, redni obiskovalci Dubaja, ki vedo, kaj pričakovati."

Merijo na vplivneže

Ali Abdulla ima na turističnem uradu zelo specifičen položaj – zadolžen je za razvoj strateških kampanj za vplivneže (t. i. influencerje).

Če so se nekateri svetovni mediji v tem času posmihali Instagramovim objavam manekenk, kako se s koktajlom v roki raztezajo na peščeni plaži z ikoničnim hotelom Burdž Al Arab za kuliso, zlasti britanska javnost pa je besnela nad starletami, ki so v času omejenega gibanja pobegnile v sončni, odprti Dubaj, Ali Abdulla te stranke jemlje skrajno resno. "Dubaj" jemlje te stranke skrajno resno.

Še več, namesto da bi v času pandemije snubili nove trge, so celotno tržno kampanjo zgradili po meri vplivnežem.

"Zanimiv del našega pomladnega zaprtja je bil, da nismo toliko premlevali, kaj se bo zgodilo, ko se bo Dubaj spet odprl, in kako bomo pritegnili nazaj turiste, ampak smo se osredotočili na tiste, ki so delali z nami še pred korono. Vzeli smo si čas, da se jim zahvalimo in da ne pozabijo na Dubaj," razlaga Ali Abdulla.

V ta namen so vsakomur, s komer so delali v zadnjih štirih letih, poslali darilno vrečko z legokockami Burdž Kalife in monopolijem z dubajskimi ulicami in prepoznavnimi stavbami.

"Saj veste, da jih spomnimo na lepše čase. To je bila verjetno ena najbolj zanimivih kampanj, kar smo jih kdaj delali. Sodelovali smo neposredno z Legom in Monopolijem, po meri ustvarjene pakete pa smo razposlali 750 posameznikom po vsem svetu z različnih področij, od igralcev do navdušencev nad fintesom, od kuharjev do blogerjev. To ni zgolj prazno darilo. Zbudi spomine, načne pogovore, zaposli celo družino v karanteni, s tem ohranjajo podobo Dubaja živo," razlaga.

Od Toma Cruisa do Davida Guette

Da so vplivneži zelo močen segment, ko gre za dubajsko turistično strategijo, se strinja tudi Tanja Jelerčič, Slovenka, ki živi peto leto v Dubaju in dela v turistični agenciji Royal Gulf kot specialistka za destinacijo in licencirana vodička za Dubaj in Abu Dabi.

"Vplivneži so tisti, ki v tem digitalnem času izredno vplivajo na odločitve (potencialnih) gostov. Dubaj se tega zelo dobro zaveda, zato daje velik in vse večji poudarek na to vrsto trženja ter omogoča zvezdnikom, popotniškim blogerjem in drugim v zameno za promocijo storitev vnaprej dogovorjene posebne ugodnosti," razlaga. Ob tem se tudi sama destinacija Dubaj odloča za vplivneže, ki bodo promovirali mesto v najboljši luči.

Tako se na primer trenutno v Dubaju mudijo Will Smith, Tom Cruise, ki tam snema Misijo nemogoče 7, prejšnji teden je imel na helipadu hotela Burdž Al Arab v sklopu dogodka United at Home virtualni koncert didžejski zvezdnik David Guetta (pustimo ob strani ironijo, da promovira "ostanite doma", medtem ko je sam plačan, da prileti promovirat Dubaj), z 11,1 milijona sledilcev pa tudi sam dubajski princ Hamdan bin Mohammed Al Maktoum (@faz3) velja za velikega vplivneža.

Prav tako je v teh pandemičnih časih veliko vplivnežev izkoristilo možnost in se preselilo v Dubaj samoiniciativno, saj v Dubaju življenje poteka dokaj normalno.

"Prav vplivneži imajo velik vpliv na goste med 20. in 35. letom starosti, ki vsekakor predstavljajo drugačen profil gostov in izbirajo restavracije/bare/aktivnosti glede na priporočila z družbenih omrežij 'svojih' vplivnežev," še pravi Jelerčičeva.

In ta družbena omrežja trenutno sporočajo – vsi v Dubaj. No, tisti, ki si to lahko privoščijo. Čeprav so hoteli močno spustili cene (sobo v povsem solidnem hotelu v ta hip modnem obalnem predelu La Mer dobite že za sto evrov), Dubaj ostaja destinacija tistih, ki jim ni težko seči v žep. Večina gostov tudi v času pandemije so povratniki, ki iščejo namestitev ob morju ali neposredni bližini Burdž Kalife in večina je nastanjena v petzvezdičnih hotelih.

"To so gosti, ki se ne bojijo potovanj in spoštujejo ukrepe ter zaupajo v varnost Dubaja, saj ta ni edina daljša destinacija, kamor so potovali v preteklem letu," razlaga Jelarčičeva.

"Veliko je tudi gostov, ki kombinirajo Dubaj z Maldivi ali Zanzibarjem, ki so se izkazali za zmagovalne destinacije v letu covida-19. Verjamem, da mnogi mislijo, da so take destinacije podražile svoje usluge, a je ravno obratno - še nikoli ni bilo ceneje potovati in biti nastanjen v hotelih s petimi zvezdicami."

ZAE kot Švedska Bližnjega vzhoda? Niti ne.

Sorodna novica Na Švedskem v času pandemije: kako država ubira povsem svojo pot

Zmotno bi bilo Emirate oklicati za nekakšno bližnjevzhodno Švedsko, ko gre za politiko glede novega koronavirusa. Je pa Dubaj, podobno kot Švedska, zelo specifičen – tako glede razporejenosti prebivalstva in družbenih mehurčkov, v katerih se gibljejo, kot tudi, ko gre za politično ureditev.

In če je Švedska od samega začetka ubirala skrajno liberalni pristop, so oblasti v Dubaju v prvem valu ubrale enega najstrožjih pristopov – čeravno le za kratek čas. Ena od sogovornic se namuzne, da je s pandemijo precej lažje upravljati v državi, kjer demokracija ne obstaja.

"Res je, takrat aprila smo imeli kratko, dvotedensko zaprtje, a to zaprtje je bilo izjemno strogo," razlaga Ali Abulla. 14 dni je veljala policijska ura in popolna prepoved izhoda iz stanovanja, razen če je šlo za nujno zdravniško oskrbo ali nakupe najnujnejših živil, pa še za to si moral prek aplikacije zaprositi za posebno dovolilnico, ne več kot dvakrat tedensko, oblasti pa so izdale le eno dovoljenje za nakupe na gospodinjstvo.

Mestne oblasti so razkuževale vse – celo drevesa. Če si se vračal v Dubaj iz tujine, si moral za dva tedna v karantenski hotel – ne glede na to, ali imaš v mestu stalno bivališče.

"Zaprtje takrat je bilo predvsem za to, da so oblasti pripravile načrt boja proti covidu-19 in da se je zdravstveni sistem lahko pripravil na porast števila okuženih. V tem času so zgradili bolnišnice, kjer sprejemajo samo bolnike s covidom-19, in tako preprečili naval na običajne bolnišnice in sesutje zdravstvenega sistema. Prav tako so množično zaposlovali medicinske sestre in zdravnike," razlaga Lisec.

V tistem času in tednih, ki so sledili, so bili odpovedani tudi vsi nenujni operativni posegi. Pojem "nenujni" je sicer v Dubaju, mestu vplivnežev, precej raztegljiv. "Moja prijateljica je bila po porodu naročena na liposukcijo trebuha, pa še na operacijo nosu in oprsja – vse je bilo odpovedano," mi z vso resnostjo razlaga v Dubaju živeča britanska novinarka.

Vnovično odprtje je bilo postopno in v tem času je vlada precej eksperimentirala z ukrepi, vendar so kmalu našli neko srednjo pot med obvladovanjem števila okužb in relativno normalnim obratovanjem gospodarstva, pravi Staša Podgoršek, Slovenka, ki dela v Dubaju v IT-ju.

"Na začetku so bili predvsem nejasni postopki glede vračanja v Dubaj, potovanja v sosednje emirate, zahteve glede karantene, ampak so se resnično trudili, da pravila skomunicirajo po čim več kanalih na najbolj transparentni način," pravi Podgorškova.

Odprti za poslovanje

Po drastičnih ukrepih so oblasti vse sile uperile v odpiranje z namenom vzdrževanja gospodarske dejavnosti.

7. julija je Dubaj odprl svoje meje in se kmalu uveljavil kot varna destinacija, kjer imajo oblasti pandemijo bolj ali manj pod nadzorom, gospodarstvo teče večinoma nemoteno, restavracije, hoteli in bari pa so odprti, kar se praktično do danes, z nekaj dodatnimi zaostritvami po januarskem porastu okužb, ni spremenilo.

"Zaradi dolgoročnega načrta, ki so ga oblasti sprejele, in pripravljenosti na najslabši scenarij se je potem tudi Dubaj odprl in dokazal, da je v teh časih turizem možen. Seveda z omejitvami," pravi Jure Lisec, Slovenec, ki dela kot upravnik oddelka za storitve in izkušnje gostov v luksuznem hotelu s petimi zvezdicami Fairmont na Palm Jumeirahu.

"Postopno odpiranje je potekalo po strogih vladnih navodilih. Od oblasti smo dobili več deset strani napotkov, kako poskrbeti za varnost: 'valet parking' ni dovoljen, sobe morajo biti med odhodom in prihodom naslednjega gosta 24 ur prazne in razkužene, vsako dvigalo mora imeti razkužilo za roke, odstranitev minibara, gostje so morali v določenem obdobju celo prinesti svojo brisačo za bazen in plažo, na recepciji moramo uporabljati pisala za enkratno uporabo oz. razkuževanje pisal po vsaki uporabi, merjenje telesne temperature ob vstopu v stavbo itd.," razlaga Lisec.

"Hoteli so potem še dodatno sprejeli ukrepe, saj so skušali zmanjšati število stičnih točk in so tako iz sob umaknili kavne avtomate, grelnike vode, kopalne plašče ... Šele sčasoma so oblasti in hoteli sprostili ukrepe, vendar jih je nekaj še vedno v veljavi: največ sedem ljudi za mizo v restavraciji, hotelske plaže in bazeni so lahko 70-odstotno zasedeni, razdalje med mizami v restavracijah morajo biti tri metre ..."

Dvomov o ukrepih ni. Tudi zato, ker so si oblasti zaupanje prislužile. "Dubaj je že nekaj let uvrščen na vrh lestvice najvarnejših mest na svetu, na kar so oblasti zelo ponosne. Tudi zaradi tega in dejstva, da so oblasti naredile ZAE za eno najbolj varnih držav na svetu, je zaupanje v odločitve vodilnih veliko, da delajo za dobro in varnost ljudi. In zaupanje ljudi v ukrepe je zelo veliko," še pravi Lisec.

Velemesto brez gneč

Še en dejavnik gre na roko Dubaju – sama struktura mesta, ki je precejšen unikum za mesta te velikosti.

"Poglejte, nahajava se ob eni najprometnejših ulic v mestu (Sheik Zayed Road, op. a.), pa ne boste videli nobene večje skupine ljudi zunaj. Dubaj preprosto ni natrpano mesto, ni mesto gneč," razlaga Ali Abdulla, ko sediva v 23. nadstropju enega od hotelov vzdolž neskončno dolge avenije. "Ljudje, ki živijo tu, se držijo bolj znotraj svojih krogov kot v drugih mestih. In mislim, da je to igralo pomembno vlogo pri obvladovanju širjenja virusa."

In potem je tu še implementacija ukrepov, kot so obvezen PCR-test pred vkrcanjem na letalo za Dubaj in dosledna nošnja mask, tako v zaprtih prostorih kot na javnih površinah, razmik med mizami v restavracijah ter omejitev števila potnikov na javnih prevoznih sredstvih.

"Če te v Dubaju ulovijo brez maske – 700 evrov. Če kršiš popolno prepoved izhoda – zapor za tri dni. Če v Dubaju prevoziš rdečo luč, ti za tri dni zasežejo avto. Zato se ljudje pravil držijo, zelo preprosto," se nasmehne.

“In v teh šestih mesecih po odprtju meje smo se resnično opredelili kot mesto, odprto za poslovanje, praktično v isti meri kot pred pamdemijo,” še doda.

"Dubaj bi bil lahko odličen primer dobre prakse v turizmu v času covida-19, saj je z učinkovitimi ukrepi prišel do dobrih rezultatov," pa meni Jelerčičeva.

Januarski porast pričakovan

Dobre rezultate je malce skazila januarska epidemiološka slika, ko se je število primerov dvignilo za 80.000 na 290.000, oblasti pa so nemudoma ukrepe zaostrile (na primer s prepovedjo glasbe v živo, zmanjšano kapaciteto v restavracijah in nakupovalnih središčih, začasnim zaprtjem klubov), a v resnici je bil strm porast okužb glede na praznike in naval turistov pričakovan.

Tudi zato, ker so se pravila glede zahtevanega PCR-testa ob vstopu razlikovala po državah, kar je bilo najbolj očitno pri britanskih in nemških prišlekih. Dubaj je namreč z Združenim kraljestvom in Nemčijo vzpostavil t. i. potovalni koridor in v primerjavi z drugimi so potniki iz teh dveh držav (brezplačni) test morali opraviti zgolj po pristanku, kar pomeni, da je ena pozitivna oseba na letalu, ki so jo v Dubaju "ujeli" s pomočjo PCR-testa, lahko okužila več potnikov, ki so bili na testu ob pristanku še negativni, saj se okužba še ni razvila.

"To je relativno tipičen scenarij, ki se je zgodil kar nekaj mojim sodelavcem in prijateljem, ki so za praznike leteli domov ali pa imeli obiske," pojasnjuje Podgorškova, ki pa poudarja, da je večina turistov dosledno upoštevala protikoronske ukrepe. "Seveda pa so se določeni obiskovalci obnašali, kot da so bili leto dni priklenjeni na verigo in so svoj oddih v Dubaju jemali kot 'živiš samo enkrat', ne da bi se ozirali na posledice," pripomni.

"Lahko sem seveda slabe volje zaradi ponovne uvedbe omejitev samo zato, ker je nekaj ljudi moralo sprostiti ventile, po drugi strani pa razumem, da nekateri enostavno niso zmogli racionalno sprocesirati (mentalnih) učinkov dolgotrajnega zaprtja v Evropi. Verjetno je glavna razlika med nami in Evropo dejstvo, da smo tu praktično vsi priseljenci in ni nobenih ideoloških pogledov na to, kako naj bi vlada ukrepala glede protikoronskih ukrepov," še meni.

Zapiranje vrat ljudem, ne pa tudi virusu

Strokovnjaki opozarjajo, da krivde ne velja nujno pripisati zgolj turistom. Dubaj je namreč – kot je poudarila naša sogovornica – mesto priseljencev. Kar 85 odstotkov prebivalstva ni rojenih Dubajčanov. In mnogi so decembra odpotovali za praznike domov, hkrati pa se je tudi število testiranj povečalo.

Poleg tega na začetku decembra v Emiratih praznujejo dan osamosvojitve, ob katerem se družine družijo med seboj. Čeprav je bilo druženj ob božiču in novem letu letos manj kot lani in predvsem v manjšem obsegu, naj bi to tudi pripomoglo k porastu okužb.

Ahmed Mohamed Abdelhameed, specialist interne medicine v dubajski bolnišnici Medcare, je za CNN povedal, da bi bil porast enak ne glede na to, ali bi bile meje zaprte ali ne.

"V tem času je imela večina držav porast okužb, od tega ogromno takih, ki imajo precej bolj omejen vstop. Še vedno menim, da je edini način, kako obvladati te razmere, da se držimo ukrepov in precepimo prebivalstvo. Zapiranje vrat lahko prepreči zgolj vstop ljudi, ne pa tudi virusa."

Zdi se, vsaj glede na številne izjave, da oblasti nikakor ne obžalujejo odprtja vrat za turiste. Ob porastu okužb so ukrepali takoj, pri določanju in spreminjanju ukrepov za obratovanje turističnih objektov pa so zelo strogi.

"Zaprli smo se, ko je bilo to potrebno, odkar smo se odprli, pa sledimo podatkom," pravi Al Marri. "Če vidimo, da se ljudje držijo ukrepov, ni potrebe po zaostrovanju. Če vidimo, da se jih ne, v katerem koli segmentu gospodarstva, to natančno preučimo, sektor po sektorju. In se ne oziramo na to, kaj nam kdo drug od zunaj govori."

"Vse odločitve, povezane z javnim zdravjem, vodi nacionalni organ javnega zdravstva in znanstveniki, ki so del tega organa. Kar koli predlagajo, mi nato delamo z zasebnim sektorjem, da zagotovimo, da se priporočila implementira na najboljši način."

Podgorškova pravi, da je bila tudi v teh dneh, ko so se razmere zaostrovale, komunikacija oblasti še vedno jasna, pravila pa so smiselna. "Občutek imam, da se res trudijo vzdrževati ravnotežje med strogostjo ukrepov in zagotavljanjem relativno nemotenega poslovanja," meni.

Zato kljub apokaliptičnim naslovom, kot je bil tisti na CNN-u (sam članek je bil sicer precej bolj uravnotežen in postavljen v kontekst), nihče ne verjame, da se bo Dubaj, ki bo med 1. oktobrom in 31. marcem 2022 gostil preloženi EXPO 2020, še drugič zapiral. Prav na EXPO Dubaj polaga veliko upov, tako da je uspešna in varna izpeljava le-tega tudi eden izmed razlogov, zakaj tako strogo zaprtje, zakaj tako veliko število testiranih in tudi zakaj tako pospešeno cepljenje, pravi Lisec.

"Glede na to, da je turizem ena najpomembnejših gospodarskih panog v Dubaju, se pričakuje, da se zaprtje ne bo ponovilo – vsaj ne v takem obsegu kot aprila. Ob upoštevanju ukrepov smo priča uspešni turistični sezoni, saj je Dubaj poleg Maldivov in Zanzibarja ena redkih destinacij, ki je odprla vrata za turiste in se zelo logično odziva na spremembe, ki so v korist vsem nam, turistom in prebivalcem," meni Jelerčičeva.

Pogovor ob aperitivu: Pfizer ali kitajsko cepivo

Združeni arabski emirati imajo še enega aduta v rokavu – cepivo. Država, v kateri so PCR-testi brezplačni za vse, si je namreč zagotovila tudi ogromne količine cepiva, hkrati so Emirati sami izvajali klinične teste za cepivo Sinopharm, cepljenje poteka zelo hitro, pogovori ob kozarcu uvoženega francoskega vina na eni od odprtih teras s pogledom na megalomansko konstrukcijo jadra Burdž Al Araba pa se vrtijo okoli tega, ali bi se dame raje odločile za Pfizerjevo cepivo ali za kitajsko.

Trenutno je cepljenih že več kot štiri milijone prebivalcev, vsakodnevno cepijo po 150.000 ljudi (skoraj enako število, kot jih dnevno testirajo), kar pomeni, da je najmanj en odmerek cepiva prejela že skoraj polovica prebivalstva, to pa ZAE uvršča na drugo mesto po številu cepljenih, takoj za Izraelom. Krivulja novih okužb se je 29. januarja obrnila navzdol in v zadnjih desetih dneh konstantno pada. Ob 150.000 testiranjih na dan je 3000–4000 novih okužb tako "zanemarljiva številka", meni Lisec.

"Novo zapiranje ni verjetno. S cepljenjem, ki poteka tako hitro, lahko vsaj do neke mere omilijo širjenje virusa in pritisk na zdravstvene ustanove, ki sta po navadi glavna razloga za uvedbo omejitev. Prav tako je delo od doma postalo norma za večino 'pisarniških' delavcev, ne pa zgolj začasen ukrep kot v mnogo podjetjih v Sloveniji," še razmišlja Podgorškova.

Jelerčičeva pa meni: "Ne predstavljam si stanja, kot smo ga imeli v aprilu v Dubaju, po drugi strani pa tudi ne razumem (skoraj) popolnega zaprtja v Sloveniji, ki traja že več kot tri mesece. Vsi se bomo morali prilagoditi trenutnemu stanju in prej, ko bomo sprejeli, da bo covid-19 del našega vsakdana še kar nekaj časa in bomo upoštevali ukrepe, prej bo boljše za vse nas."