Stockholm. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Stockholm. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Letališki terminali so edini prostori, kjer so maske po evropski direktivi za letalski promet priporočljive, sicer pa je Švedska edina evropska država, ki jih po povsem samosvoji strategiji, pod katero se je podpisal glavni švedski epidemiolog Anders Tegnell, uradno odsvetuje.

Glavni švedski epidemiolog Anders Tegnell. Foto: Reuters
Glavni švedski epidemiolog Anders Tegnell. Foto: Reuters

Tudi na Arlandi, glavnem stockholmskem letališču, je bilo že zaznati, da si na Švedskem. Če so prišleki še dosledno nosili maske do izhoda, je bilo kar nekaj letališkega osebja brez nje.

"Turist na Švedskem? Zaradi covida-19 vas naprošamo, da sledite trenutnim napotkom," piše na letaku, ki ga prejmete ob pristanku. Skop zapis vsebuje zgolj tri alineje:
- ohranjajte razdaljo na javnih prostorih,
- roke si pogosto umivajte z vročo vodo in milom,
- če se počutite bolehno, tudi s samo blažjimi simptomi, ostanite doma.

Primerjava grafov smrtnih primerov s covidom za Švedsko (zgoraj) in Češko (spodaj) kot trenutno najbolj prizadeto evropsko državo. Foto: Worldometer
Primerjava grafov smrtnih primerov s covidom za Švedsko (zgoraj) in Češko (spodaj) kot trenutno najbolj prizadeto evropsko državo. Foto: Worldometer

Opazno odsotna je obvezna nošnja mask, politika, v kateri Švedska najbolj odstopa od preostale Evrope (in sveta, v resnici). Skupaj z zavračanjem popolnega zaprtja države (lockdowna), pri čemer preostanek stare celine pospešeno drsi že v drugo zapiranje.

Na Švedskem se je število novih okužb po popolnem poletnem zatišju z okrepljenim testiranjem začelo vzpenjati v zadnjih tednih, a za zdaj brez hujših primerov in precej manj strmo kot drugje po Evropi.

Daleč največji porast okužb od vrnitve študentov v klopi zaznavajo v univerzitetnem mestu Uppsala, zaradi česar so oblasti lokalnim oblastem podelile pristojnosti, da zaostrijo priporočila glede združevanja ljudi.

Zadnji otok svobode ali hladnokrvno žrtvovanje starejših?

"Zelo očitno je, da se Švedska izrablja kot figura v političnih igricah"

Število novih okužb je z rekordnih 1698, kot jih je bilo 24. junija, na začetku septembra, ko je preostala Evropa že izkušala naglo rast okužb, padlo na vsega 200, odstotek pozitivnih testov pa na rekordno nizkih 1,2 odstotka.

Ugiba se, da je k temu pripomoglo, da Švedi skoraj niso potovali iz države in da se je, čeprav niso imeli uradnega zaprtja države, kar 1,5 milijona državljanov samoizoliralo.

Specifična je tudi njihova poletna tradicija – drugače od klasičnega dopustniškega desanta na natrpane plaže in mladih v klube Švedi množično zapuščajo mesta in se za nekaj mesecev ugnezdijo v svojih odročnih dopustniških kočah.

Pozdrav na letališču. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Pozdrav na letališču. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Ko gre za švedsko politiko spopadanja s koronakrizo, ima država s Tegnellom na čelu tako svoje goreče privržence, ki na Švedsko gledajo kot še na zadnji otok svobode v Evropi, kot tiste, ki menijo, da so oblasti ravnale skrajno neodgovorno in hladnokrvno ter so žrtvovale svoje starostnike v korist gospodarstva.

"Švedi sledijo priporočilom, ker si to iskreno želijo"

Ne eno ne drugo v resnici ne drži, pogovor s Švedi, tako povsem običajnimi državljani kot tistimi, ki pandemijo spremljajo po službeni dolžnosti, pa razkrije ljudi, ki se zavedajo, da so malce posebni, narod, ki povsem zaupa svojim oblastem, narod, ki se drži vladnih priporočil bolj, kot se Slovenci vladnih zapovedi, pa tudi narod, ki je ponosen na svojo doslednost in pokončno držo tudi takrat, ko nanj letijo hudi očitki.

Kot bodo skoraj vsi poudarili, je to preplet več dejavnikov, specifike države in miselnosti njenih državljanov, ki možnosti uspeha švedskega modela povečujejo, iz istih razlogov pa ga ni mogoče zares posnemati kar kjer koli.

Švedska ima to prednost, da je velika država, poseljenost pa je večinoma redka. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Švedska ima to prednost, da je velika država, poseljenost pa je večinoma redka. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Preplet vrste dejavnikov

S 25 prebivalci na kvadratni kilometer (Slovenija ima 102/km2) je to zelo redko poseljena država. Švedi so v samem vrhu narodov po številu enočlanskih gospodinjstev, celo v Stockholmu, kjer so najemnine vrtoglavo visoke. Večgeneracijska gospodinjstva, kot jih poznamo mi, so na Švedskem redka, mlajše generacije živijo večinoma zelo ločeno življenje od starejših, medgeneracijskih prepletanj je malo.

Švedska je tehnološko izredno razvita država z najsodobnejšo komunikacijsko tehnologijo, plačila so praktično vsa brezgotovinska, prav tako so virtualne bančne in upravne storitve, skoraj vsi prebivalci pa imajo dostop do spleta, kar je močno olajšalo takojšen prehod na delo od doma, če je bilo to mogoče. Aprila je tako 45 odstotkov zaposlenih v Stockholmu polni delovni čas delalo od doma.

Kraljeva opera v Stockholmu s fizično razdaljo med gledalci. Foto: Reuters
Kraljeva opera v Stockholmu s fizično razdaljo med gledalci. Foto: Reuters

Ker je socialna država na Švedskem tako močna, zdravstveni sistem pa tako dober, si večina ljudi lahko privošči ostati doma tudi ob blažjih simptomih, za prvih sedem dni bolniške odsotnosti pa niti zdravniško spričevalo ni potrebno, kar zgovorno priča tudi o stopnji zaupanja med ljudmi in v državne institucije.

To nas pripelje do zadnje točke, ki je ključna za uspeh t. i. švedskega modela – Švedi imajo navado zaupati svoji vladi in so kot narod ubogljivi. "Če nam rečejo, naj ohranjamo fizično razdaljo, jo bomo," mi zatrdi kolegica, ki hkrati priznava, da to zanje ni tako težko, saj so po navadi bolj zadržani.

Brez zaprtja države, a z razdaljo

Mestni avtobus v Stockholmu, oktober 2020. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Mestni avtobus v Stockholmu, oktober 2020. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Najprej na kratko o Tegnellovi strategiji, ki se je Švedi držijo že vse od izbruha pandemije marca, hkrati pa je bila po svetu in znotraj dela švedske stroke deležna hudih očitkov.

Prva točka je popolno zaprtje, ki so se mu Švedi ognili. Namesto tega so oblasti apelirale na socialno distanciranje, vključno s priporočilom, naj se državljani, če se le da, izogibajo javnemu prevozu, uporabljajo kolo in delajo od doma.

V času, ko se je preostala Evropa zapirala, karantene pa so v najhuje prizadetih državah, kot sta bili Španija in Italija, prebivalstvo zaprle med štiri stene tudi za več kot dva meseca, je Švedska tako ostala odprta.

Restavracije, vrtci, osnovne šole (ne pa tudi srednje šole in univerze), frizerski saloni, telovadnice, muzeji, javna prevozna sredstva, celotno zdravstvo z vsemi oddelki – vse je obratovalo nemoteno, kar pa ne pomeni, da se je v tistem času na vrhuncu pandemije ljudi trlo po lokalih.

Prebivalstvo se je zadrževalo doma in restavracije v tistem času so trpele. Zaradi manjše porabe se je tudi švedsko gospodarstvo skrčilo, nezaposlenost pa poskočila, res pa je, da manj kot druga gospodarstva po Evropi.

Švedski spopad z epidemijo: drugega vala še ni

Nekateri zahodni mediji z New York Timesom na čelu so takrat zavajajoče pisali, da se je Švedska namesto življenj odločila reševati gospodarstvo in da ji je pri tem spodletelo, kar je Tegnell vseskozi zanikal. "Vedno smo si zelo močno prizadevali predvsem za to, da imamo najvišjo mogočo raven javnega zdravstva na Švedskem. Gospodarstvo pride šele za tem," je dejal Tegnell sredi marca.

Da ekonomija ni bil primarni fokus švedskega modela, mi je potrdil tudi ekonomist Robert Östling iz Stockholmske ekonomske šole. "Popolno zaprtje ima očitno gospodarsko ceno, a ko sprejemaš to odločitev, ne gre za črno-belo izbiro med reševanjem življenj in reševanjem gospodarstva. Ko se virus širi hitro, se ljudje zatekajo k previdnostnim ukrepom, ki imajo prav tako svojo ekonomsko ceno. Če se ljudje bojijo virusa, avtomatično porabijo manj," je dejal.

Švedskemu gospodarstvu ni šlo kaj dosti bolje kot gospodarstvom v preostalih skandinavskih državah. Drži, da so druge države uvedle strožje omejitve, a ena največjih zablod je, da Švedska ni storila nič. Res je, mi smo izdajali priporočila namesto prepovedi, a ta priporočila so imela velik vpliv na vedenje ljudi."

Švedski ekonomist Robert Östling

"Švedskemu gospodarstvu ni šlo kaj dosti bolje kot gospodarstvom v preostalih skandinavskih državah. Drži, da so druge države uvedle strožje omejitve, a ena največjih zablod je, da Švedska ni storila nič. Res je, mi smo izdajali priporočila namesto prepovedi, a ta priporočila so imela velik vpliv na vedenje ljudi."

"Samo en primer - uporaba taksijev se je marca zmanjšala za 90 odstotkov. In še vedno je promet s taksiji zgolj na 20 odstotkih. Pa taksijev nikdar niso ustavili, zgolj izdali so priporočilo, naj se ljudje izogibajo nepotrebnim vožnjam z javnimi prevoznimi sredstvi."

Raziskava švedske civilne zaščite je pokazala, da je kot rezultat priporočil 80 odstotkov Švedov spremenilo svoje navade.

Omejitve zbiranja veljajo do danes

Vlada je konec marca prepovedala vsa zbiranja nad 50 ljudi, ukrep, ki je veljal tudi poleti in ostaja v veljavi do danes (razen v nakupovalnih središčih, kjer, malce kontradiktorno, teh omejitev nikdar ni bilo).

"Nevarnosti še ni konec - ohranjajte razdaljo," piše na tabli v Uppsali, kjer v zadnjih dneh zaznavajo največjo rast okužb. Foto: Reuters

Tako na primer ni povsem res, da bi na Švedskem vsi živeli, kot da ni nič, saj so določene panoge, ki so zaradi pandemije prav tako na udaru kot drugje, predvsem koncertna, kulturna in športna scena, trpijo tisti, ki so služili na račun večjih dogodkov, porok itd.

Najbolj pereča točka so domovi za starejše

Tudi obiski v domovih za starejše so bili prepovedani že od konca marca, ukrep, ki so ga razrahljali šele 1. oktobra, in eden bolj spornih ukrepov, saj se mnogim v domovih kognitivno in psihično stanje naglo slabša, ker tako dolgo nimajo stika s svojimi najdražjimi.

Tegnell sam in oblasti priznavajo, da je bilo največ napak pri strategiji storjenih na začetku, ko so imeli tudi največji porast smrti s covidom-19 – skoraj 90 odstotkov žrtev covida-19 na Švedskem so bili starejši od 75 let.

Švedski novinar Emanuel Karlsten. Foto: Osebni arhiv
Švedski novinar Emanuel Karlsten. Foto: Osebni arhiv

Najhujša žarišča so bili prav domovi za starejše, kjer so se prepozno zavedli težave in ukrepali, ko je bila večina škode že povzročena.

Pristojne službe so priznale, da jim ni uspelo zaščititi najranljivejših, odprli so tudi preiskavo postopkov v domovih, kjer je v le nekaj tednih umrlo okoli tisoč ljudi, preden jim je uspelo z drastično prepovedjo obiskov širjenje povsem ustaviti. Z odpiranjem obiskovalcem na začetku meseca se okužbe zdaj v domovih vnovič širijo.

So res hospitalizirali vse, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje?

Najhujše kritike švedskega modela letijo prav na obravnavo bolnikov iz domov za starejše, saj oblastem očitajo, da so številnim starostnikom s pridruženimi boleznimi odrekli hospitalizacijo. Interni vladni dokumenti, ki jih je pred dnevi objavil časnik Dagens Nyheter, razkrivajo direktivo o tem, kateri pacienti niso primerni za hospitalizacijo. To je podobna direktiva ministrstva o okuženih starostnikih, kot je prah dvigala tudi pri nas.

Nekaj več kot sto ljudi je vložilo prijavo na švedskem inšpektoratu za zdravje, ker njihovi svojci niso prejeli dodatnega kisika oz. jih niso hospitalizirali, je septembra poročal švedski radio Sveriges Radio.

Decembra 1993 je umrlo precej več starostnikov na Švedskem kot aprila letos. A takrat je bila razlog huda gripa in ni bilo bombastičnih naslovnic o tem, čeprav so umirali v tisočih.

Novinar Emanuel Karlsten

Andrew Ewing, iz ZDA priseljeni profesor molekularne biologije in kemije na univerzi v Göteborgu, član Švedske akademije znanosti in eden glasnejših Tegnellovih kritikov, v nedavnem članku za revijo Times piše, da ni opravičil za visok smrtni davek in odrejanje dolge izolacije najbolj ranljivim skupinam, še posebej ne v prizadevanju, da bi dosegli (nedosegljivo) kolektivno imunost.

"Iskreno povedano, domovi za starejše so bili velika težava že pred pandemijo, ta je zgolj poudarila, kako velik problem so," mi pove Emanuel Karlsten, eden najuglednejših švedskih spletnih novinarjev, ki v zadnjem letu piše skoraj izključno o pandemiji novega koronavirusa, na svojem blogu pa vsak teden temeljito analizira stanje na Švedskem, z vsemi pomanjkljivostmi modela vred.

Pozivi k ohranjanju razdalje. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Pozivi k ohranjanju razdalje. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

"Konec 80. let in v 90. letih smo imeli na Švedskem obdobje, ko je umrlo precej več starejših kot letos na vrhuncu epidemije koronavirusa – decembra 1993 jih je umrlo precej več kot aprila letos. A takrat je bila razlog huda gripa in ni bilo bombastičnih naslovnic o tem, čeprav so umirali v tisočih. Zdelo se nam je nekako naravno," je poudaril v intervjuju, ki smo ga ta teden objavili na naših straneh.

Švedska naj ne bi presegla letne smrtnosti

Skupno so v državi z 10,2 milijona prebivalcev našteli 103.000 okužb, 5900 ljudi s covidom-19 je umrlo (v to statistiko prištevajo vse, ki so v 30 dneh pred smrtjo imeli pozitiven test na koronavirus, ne glede na pridružene bolezni in bolezenska stanja), pri čemer je bilo najhuje med 8. in 15. aprilom, ko je na dan povprečno umrlo 115 ljudi, med aprilom in junijem je bilo na intenzivni negi tudi do 500 ljudi na dan – trenutno jih je okoli 30, številka pa vse od sredine julija ostaja nizka.

Vsako leto na Švedskem umre 90.000 ljudi, povprečno 250 na dan.

Graf presežnih smrti na Švedskem po tednih od marca letos dalje. Foto: Emanuel Karlsten
Graf presežnih smrti na Švedskem po tednih od marca letos dalje. Foto: Emanuel Karlsten

Letos je krivulja močno odstopala aprila in maja, poleti in septembra pa je bilo število smrti pod povprečjem. Zadnji podatki švedske statistične agencije, ki zajemajo obdobje do 5. oktobra, kažejo, da je letos do zdaj umrlo 71.647 ljudi.

Lani je bila končna bilanca neobičajno nizka (88.766), sicer pa povprečje zadnjih desetih let ostaja pri okoli 90.000.

Letos, kot kaže, naj te številke ne bi presegli, čeprav število okužb v zadnjih tednih ponovno narašča, predvsem med mladimi, smrtnih primerov skoraj nimajo. Ciniki bodo dejali, da je virus najšibkejše, najranljivejše in najbolj bolne pokosil že v prvem valu.

Razkužila na vsakem koraku - večina jih je v ličnih stekleničkah stockholmske destilarne. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Razkužila na vsakem koraku - večina jih je v ličnih stekleničkah stockholmske destilarne. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

"Da, zdi se, da imamo nižjo presežno smrtnost kot druge države z visoko smrtnostjo na prebivalca in celo nižjo kot nekatere države z majhnim številom umrlih. Nisem prepričan, kakšne sklepe bi iz tega potegnil," mi pove Simon Strand, eden najbolj priznanih in iskanih PR-svetovalcev na Švedskem, čudežni deček, ki je že pri 18 letih začel delati za agencijo Prime in nato ustanovil agencijo 500. Na Twitterju mu sledi tudi Barack Obama.

"Kolikor razumem, je bilo pri nas za število smrti in širjenje virusa bolj odločilno to, KDAJ so bile odločitve o naši politiki sprejete, ne pa KAKŠNE odločitve so to bile. Virus naj bi bil v tistem času tudi že precej bolj razširjen po Švedski kot po preostali Skandinaviji."

Za primerjavo – na Danskem s 5,8 milijona prebivalcev so imeli 35.392 primerov okužb s koronavirusom, 680 bolnikov s covidom-19 je umrlo.

Maske so na Danskem obvezne šele od konca septembra, potem ko se je število okužb že nekaj časa strmo dvigalo, sicer pa imajo kljub novemu koronavirusu letos najnižje število umrlih v šestih letih, kažejo podatki danskega inštituta za bolezni SSI iz prejšnjega tedna.

Prednosti in slabosti mask

To nas pripelje do druge posebnosti, po kateri se švedski pristop močno razlikuje od preostalih - nošnja zaščitnih mask.

Sedem odstotkov Švedov uporablja maske. Foto: Reuters
Sedem odstotkov Švedov uporablja maske. Foto: Reuters

Za nekoga, ki prihaja iz države, kjer so maske v javnem prometu obvezne že od ponovne vzpostavitve le-tega, kar pomeni zadnjega pol leta, prav tako skoraj povsod drugje po Evropi, se zdi, kot bi se vrnil v neke druge, tako zelo oddaljene čase, ko te je pred letališkim terminalom pričakal avtobusni šofer brez maske.

Prav tako tudi taksisti in gostinci, nezamaskirani potniki na mestnih avtobusih pa v konici tudi niso kazali nekih silnih teženj po dveh metrih razdalje.

Nekje v zadnjem delu avtobusa s kotičkom očesa le zaznam osamljeno gospo z masko, sem ter tja maske nosijo receptorji v večjih hotelih. Uradni podatki kažejo, da maske uporablja sedem odstotkov Švedov.

Razklanosti družbe – vsaj civilne – glede te dotične pereče teme tako ni opaziti. "Če so maske neobvezne, kdo pa bi jih hotel nositi?" navrže v pogovoru švedska znanka.

Muzeji delajo, a imajo omejitev na 50 ljudi. Na sliki stockholmski muzej alkohola Spritmuseum. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Muzeji delajo, a imajo omejitev na 50 ljudi. Na sliki stockholmski muzej alkohola Spritmuseum. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Maske so kar nekaj časa begale tudi zdravstvene instance in celo samo Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), ki je spomladi pošiljala zelo mešana sporočila o tem, ali maske koristijo ali delajo več škode. Naj spomnimo: 30. marca so celo odsvetovali splošno uporabo mask v pandemiji novega koronavirusa, razen pri okuženih oz. obolelih.

Takrat je direktor WHO-ja za nujno pomoč Michael Ryan dejal, da ni dokazov, da nošenje maske koristi, da pa prinaša dodatno tveganje, če si ljudje narobe snamejo masko in se pri tem okužijo.

8. aprila je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) objavil dokument, v katerem je podal mnenje, da nošnjo mask priporočajo za vse, saj da potencialno zmanjša tveganje prenosa okužbe pri asimptomatičnih ljudeh.

Lažen občutek varnosti

Tegnell je 5. aprila, tik pred uradno objavo dokumenta, ECDC-ju poslal e-pismo, v katerem je izrazil zaskrbljenost nad predlaganim priporočilom glede mask in ga odsvetoval, češ da ni znano, koliko asimptomatiki doprinašajo k širjenju virusa.

Državam, v katerih nosijo maske, trenutno ne gre najbolje. Zelo nevarno je verjeti, da so maske čudežno zdravilo.

Glavni švedski epidemiolog Anders Tegnell

ECDC je dokument kljub temu objavil, Tegnell pa do danes vztraja, da maske niso rešitev. Kot je povedal na začetku oktobra za revijo Science, so dokazi v prid maskam šibki. "Državam, v katerih nosijo maske, trenutno ne gre najbolje. Zelo nevarno je verjeti, da so maske čudežno zdravilo," je dejal.

Švedskega epidemiologa moti tudi to, da maske širijo paniko med prebivalstvom, da ustvarjajo lažen občutek varnosti (fizična razdalja je učinkovitejša), da jih večina ljudi ne uporablja pravilno, predvsem pa to, da se je toliko dotikaš, ko si jo popravljaš, snemaš, jemlješ s površin ali torbice, da s tem povečaš možnost okužbe.

Maske so po svetu postale močen simbol tega, ali razumeš, kako velika je kriza covida-19, ali pa ne razumeš oz. skušaš zminimalizirati grožnjo virusa. Američanom je bil vedno všeč znanstveni pristop Švedske, zdaj pa so zgroženi nad nami, ker ne morejo razumeti, zakaj ne nosimo mask.

Novinar Emanuel Karlsten

"Maske so po svetu postale močen simbol tega, ali razumeš, kako velika je kriza covida-19, ali pa ne razumeš oz. skušaš zminimalizirati grožnjo virusa. Prav zato je toliko ljudi zdaj tako zgroženih nad nami in ne razumejo, kako je mogoče, da ne nosimo mask," razlaga Karlsten.

"Pred dnevi sem bil gost okrogle mize na bostonski univerzi MIT. Američanom je bil vedno izredno všeč znanstveni pristop Švedske, zdaj pa so zgroženi nad tem, da Švedi ne nosijo mask in kaj to pove o nas."

V iskanju vzdržnega modela

Če med Švedi ni opaziti razklanosti glede mask, med švedsko stroko Tegnellovo stališče ni bilo vsesplošno pozitivno sprejeto. Med epidemiologi, zdravniki, pa tudi v medijih so se kar konkretno kresala mnenja o tej temi, tako da so se zagovorniki mask oblikovali v neformalno "Skupino 22", ki je dobila kar nekaj prostora tudi v tujih medijih za svoje kritike vladne strategije.

Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Skupina 22 je aprila v švedskem časopisu Dagens Nyheter objavila ostro kritiko Tegnellovega modela, v katerem je zapisala, da je strategija polomija in da je čas, da vmes poseže vlada. Na skupino so se nemudoma vsuli očitki kolumnistov in mnenjskih piscev, ki so oporekali tezam skupine, katere člani so poročali, da je bil pogrom proti njim velik, navaja nedavni članek v reviji Science.

"Ko se je razprava začela, so bile izmenjane ostre besede," je za Science povedal kardiolog Göran Hansson in generalni sekretar Švedske akademije znanosti. "A razprava je pomembna. Morda je kultura konsenza na Švedskem prevelika. Razprave v znanosti so zdrave. Če česa ne potrebujemo v takih razmerah, je to dušenje različnih stališč, še posebej strokovnih.

Holističen pogled na javno zdravje

Tegnell po drugi strani švedski model zagovarja kot holističen pogled na javno zdravje, katerega cilj je uravnotežiti nevarnosti virusa s škodo, ki bi jo povzročilo zapiranje države in šol. Model, ki je na dolgi rok vzdržnejši od strogih ukrepov.

Stockholm. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Stockholm. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Kot trdi, zaščita gospodarstva kot takega ni bil eden od ciljev, niti ne kolektivna imunost, ta bi bila zgolj stranski del strategije.

Meni tudi, da ni smiselno prizadevati si povsem ustaviti širjenje virusa, ker je to nemogoče, treba ga je le toliko upočasniti, da število ljudi, ki potrebujejo zdravniško pomoč, ne preseže zmogljivosti zdrasvstvenega sistema, hkrati pa pred okužbami zaščiti najranljivejše skupine prebivalstva. Njegova teza – in teza švedskega modela – je, da število okužb in smrti v preostalih državah na koncu ne bo nič nižje od švedskega.

"Cilj naše strategije je vzdržnost. Iskanje vzdržnega modela, po katerem lahko dalj časa živimo s tem virusom, ne da bi se naš svet povsem sesul. Švedske oblasti in epidemiologi so se že od samega začetka zavedali, da tega ne bo konec v pol leta, ampak bo verjetno trajalo precej dlje, zato zapiranje in odpiranje na dolgi rok preprosto ne zdrži," razlaga Karlsten.

"Agencije za zdravje ne skrbi zgolj covid-19 kot tak, ampak tudi drugi vidiki javnega zdravja, od tega, kaj se dogaja z otroki, če ne hodijo v šolo, do porasta družinskega nasilja, ko so družine prisiljene biti med štirimi stenami, do duševnega zdravja posameznikov."

Agencije za zdravje ne skrbi zgolj covid-19 kot tak, ampak tudi drugi vidiki javnega zdravja, od tega, kaj se dogaja z otroki, če ne hodijo v šolo, do porasta družinskega nasilja, ko so družine prisiljene biti med štirimi stenami, do duševnega zdravja posameznikov.

Novinar Emanuel Karlsten

Kot trdi Tegnell, kolektivna imunost, o kateri se toliko govori v povezavi s švedskim modelom, ni bila cilj strategije, ampak zgolj njen stranski učinek.

A da jo je imel v mislih, nakazuje njegova marčevska korespondenca z direktorjem finske javne agencije za zdravje. Tegnell je ugibal, da bi kolektivno imunost dosegli hitreje, če bi pustili šole odprte. Ko je finski kolega na to odvrnil, da modeli kažejo, da bi z zaprtjem šol zmanjšali stopnjo okuženosti med starostniki za 10 odstotkov, je Tegnell navrgel, da bi bilo 10 odstotkov morda sprejemljivo, navaja revija Science.

Da je mogoče, da se je Tegnell malce uštel, nakazujejo prognoze Agencije za javno zdravje, ki je marca napovedala, da naj bi do maja 40 odstotkov populacije Stockholma razvilo protitelesa. Septembra objavljena raziskava te agencije pa je pokazala, da je do konca junija protitelesa razvilo le sedem odstotkov Švedov, 11 odstotkov v Stockholmu.

Velika težava je iskanje primerne izhodne strategije. Ko se odločite in vse zaprete - kdaj je primeren čas za sprostitev ukrepov? Večina držav te strategije nima. Sprejemati omejitvene ukrepe je zelo lahko, odpravljati pa jih je zelo težko.

Johan Giesecke za Mladino, april 2020

Lahko se je zapirati, precej težje odpirati

Tegnell se je pri postavljanju švedske strategije močno opiral na nasvete svojega predhodnika na švedski agenciji za javno zdravje FoHM Johana Gieseckeja, epidemiologa, ki je glasen zagovornik švedskega modela in teorije t. i. kolektivne imunosti kot stranskega učinka te strategije, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa ga je septembra povišala na položaj podpredsednika strateške in tehnične svetovalne skupine za nalezljive bolezni.

"Širjenja te bolezni dolgoročno ni mogoče preprečiti. Vsi se bodo okužili. Nobenega pravega načina ni, da bi to preprečili. Tega virusa ne morete ustaviti, je kot cunami," je Giesecke povedal aprila v intervjuju za Mladino.

Otoček Faro ob obali Gotlanda. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Otoček Faro ob obali Gotlanda. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

"Ta virus bo z nami še dolgo. Bomo čakali na cepivo, ki ga ne bo še najmanj eno leto? Če se zaprete za pol leta, bodo od gospodarstva ostale le še ruševine. Velika težava je iskanje primerne izhodne strategije. Ko se odločite in vse zaprete - kdaj je primeren čas za sprostitev ukrepov? Večina držav te strategije nima. Sprejemati omejitvene ukrepe je zelo lahko, odpravljati pa jih je zelo težko."

Strand pravi, da je bila polarizacija glede švedskega modela intenzivna predvsem v medijih, ni pa je bilo opaziti v vsakdanjem življenju ali v pogovorih s kolegi in znanci.

"Na začetku je bilo nekaj jeze predvsem zaradi švedske nepripravljenosti. Napake, ki so privedle do velikega števila smrti, so bile storjene zelo na začetku. Večina Švedov je s pristopom zdaj zadovoljna. Švedi so v tem smislu manj avtoritarni in bolj liberalni kot skoraj katera koli druga država, nismo nagnjeni k strogim nadzorom in vmešavanju v življenja ljudi," razlaga.

"Prav osebno svobodo bi poudaril kot ključen razlog za našo strategijo nenošenja mask, čeprav se to ne omenja na glas. Mislim, da ima mnogo Švedov koristi nošenja mask za manjše, kot je to v drugih državah, slabosti pa za znatnejše v smislu osebnega, kulturnega in družbenega poseganja."

Kljub odsotnosti mask previdni

Čeprav so maske daleč najbolj opazen zunanji znak, da na svetu razsaja pandemija, Švedska pa kot taka na prvi pogled spominja na državo, ki se je apokalipsa 2020 ni dotaknila, je daleč od tega, da bi bilo prebivalstvo brezbrižno do trenutnih razmer ali pa živelo v zanikanju obstoja virusa. Nasprotno.

V veliki meri se zdijo Švedi celo previdnejši, čeprav je, roko na srce, včasih težko ločiti med pregovorno švedsko hladnostjo in koronsko pazljivostjo.

Prav osebno svobodo bi poudaril kot ključen razlog za našo strategijo nenošenja mask, čeprav se to ne omenja na glas. Mislim, da ima mnogo Švedov koristi nošenja mask za manjše, kot je to v drugih državah, slabosti pa za znatnejše v smislu osebnega, kulturnega in družbenega poseganja.

Nekdanji PR-strateg Simon Strand

Strogo se izogibajo objemanju, tudi med prijatelji in svojci, prav tako so se odrekli rokovanju, ki so ga zamenjali za komolčni pozdrav. Ko je kolegičina mama nekega dne malo smrkala, se je med kosilom nemudoma s svojim krožnikom umaknila za ločeno mizo. "Res je, nimamo mask, ampak vseeno upoštevamo, da je pandemija," mi pove Kat, ki se je na Švedsko preselila iz Danske in dela v gostinstvu.

Ko se preveč razpustim v duhu švedskega liberalizma in sežem v roko Heddi in Axlu Spendrup, mladima lastnikoma na novo odprte mikropivovarne in restavracije Omaka, se oba že naslednjo sekundo obrneta k najbližjemu razkužilu za roke in si intenzivno maneta roke. Torek zvečer je, 2. septembra odprta restavracija je polna do zadnje mize. Pravzaprav praktično vse restavracije v Stockholmu v teh tednih delajo odlično, z redkimi izjemami športnih barov ali restavracij ob gledališčih.

Restavracije v tem jesenskem času cvetijo. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Restavracije v tem jesenskem času cvetijo. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Restavracije cvetijo

V času, ko se gostinci povsod drugje po Evropi spopadajo z novim popolnim zaprtjem in strahom pred preživetjem, se v Stockholmu vsak teden odpirajo nove restavracije in lokali, kot da bi živeli v nekem vzporednem vesolju.

Švedski kolegi gastronomski novinarji poudarjajo, da je slika precej drugačna od pomladanske, ko so se ljudje dejansko bolj zadrževali doma, restavracije in muzeji so samevali celo tako, da si je kar nekaj gostincev in malih podjetnikov dejansko prizadevalo za popolno zaprtje, s katerim bi bili upravičeni do državne pomoči.

Ne več. Posel cveti kot že dolgo ne. Stockholmu gre trenutno na roko tudi to, da ima, drugače od Københavna, ki si je renome kot gastronomska destinacija zgradil s pomočjo mednarodnih gostov, dovolj domačih jedcev in ni bil nikdar zares odvisen od tujih.

Zato tudi restavracije krize ne občutijo, kupna moč Švedov je velika, poleg tega pa so nagnjeni k obedovanju zunaj. Frantzen, najbolj slovita stockholmska restavracija, 21. na seznamu 50 najboljših restavracij sveta, kjer meni stane 350 evrov (brez vinske spremljave), je bila edina evropska restavracija s tremi Michelinovimi zvezdicami, ki v pandemiji ni zaprla svojih vrat – in ni imela težav z zapolnitvijo miz.

Ena od na novo odprtih restavracij - Omaka, ki je hkrati tudi mikropivovarna. Polna je vsak večer. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Ena od na novo odprtih restavracij - Omaka, ki je hkrati tudi mikropivovarna. Polna je vsak večer. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Omaka bi se sicer morala odpreti aprila in, kot pove Hedda, bi se lahko, ampak hkrati priznava, da takrat prav veliko ljudi ni hodilo ven in bi lahko odprtje nanje metalo malce slabo luč. Pol leta pozneje takih zadržkov nima nihče in v nekaterih najbolj obleganih restavracijah je mesto praktično nemogoče dobiti.

Te pa običajno pri mizi pričaka steklenička "Stockholms braänneri", stockholmske destilarne, v mirnih časih znane po ginih, ki pa se je v pandemiji naglo specializirala še za izdelavo razkužil, ki jih zdaj v njenih prepoznavnih ličnih embalažah najdemo po celi državi.

Švedi so se navadili že avtomatično, tudi po večkrat na uro, posegati po razkužilu, vidno se zdrznejo, ko jim v restavraciji postrežejo krožnik, ki terja deljenje, prav tako prigrizkov, kot je čips, strogo ne jemljejo več iz skupnih vrečk.

Poletje brez koncertov in prireditev

Covid-19 tako na Švedskem ni neviden – promenada ob pristanišču v Stockholmu je potiskana z opozorili za ohranjanje dvometrske razdalje med sprehajalci, vsaka spletna stran hotelov se odpre z opozorilom o upoštevanju protikoronskih ukrepov, v katedrali v Visbyju na otoku Gotland nas pričaka napis: "Bog je blizu. Ampak potrebna je razdalja dveh metrov med nami. Ostanite zdravi!"

Čakalnica trajekta na otoku Gotland. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Čakalnica trajekta na otoku Gotland. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Največji švedski otok, ki šteje 59.000 prebivalcev, je s svojo milo klimo, neokrnjeno naravo in peščenimi plažami ena bolj priljubljenih poletnih počitniških destinacij pri Švedih in letos so imeli nadpovprečno dobro sezono, saj so Švedi poleti večinoma ostali doma – navsezadnje so bili zaradi svojega liberalnega pristopa do pandemije še avgusta na rdečih seznamih vrste evropskih držav.

Oktobra običajno na Gotlandu ostaja le še peščica, sezonski delavci otok zapustijo skupaj s turisti. Letos pa je malce drugače in na njem ostaja približno 15 odstotkov ljudi več kot sicer, saj lahko po priporočilih vlade delajo od doma. Kar pa ne pomeni nujno, da posel na sicer bogatem otoku cveti.

Naslovnica časnika Dagens Nyheter napoveduje, da bi Švedi lahko imeli cepivo za novikoronavirus pripravljeno že naslednje leto. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Naslovnica časnika Dagens Nyheter napoveduje, da bi Švedi lahko imeli cepivo za novikoronavirus pripravljeno že naslednje leto. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Mikael Mossvall, direktor osrednje gotlandske mikropivovarne Gotlands Bryggeri, pove, da imajo po navadi po 5000 obiskovalcev v pivovarni, letos niso sprejeli nikogar, da bi kar se da zmanjšali tveganje širjenja okužb med zaposlenimi. "Zdravje naših uslužbencev je na prvem mestu," pove.

Trpijo tudi vsi, ki so služili na račun večjih dogodkov. Ena takih je kmetija z restavracijo in prenočišči Stora Gåsemora na otočku Fårö ob severni obali Gotlanda, kjer si je svoje pribežališče v 60. letih našel sloviti švedski režiser Ingmar Bergman. Gåsemora živi od poletnih festivalov in koncertov na svoji posesti in od porok. Letos sta zakonca Dagerås morala poiskati alternativen vir prihodkov, zato sta odprla restavracijo z domačimi testeninami znamke Pastamakarna, ki je postala neslutena uspešnica med obiskovalci in domačini.

Ker je pandemija odnesla vse množične javne dogodke, je odpadel tudi tradicionalni banket Nobelovih nagrajencev, ki običajno poteka 10. decembra v Stockholmu. Z zelenjavo in preostalimi pridelki banket že leta oskrbuje kmetija Stora Tollby. "Letos bo vsa ta zelenjava pač namenjena običajnim ljudem – v našem primeru je to kraljeva družina," se nasmehne lastnik kmetije Andreas Tage Wiklund.

Zmote o švedskem modelu

Maske v trgovinah niso potrebne, je pa v njih omejeno število obiskovalcev, takoj ob vhodu pa vas pričaka razkužilo. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Maske v trgovinah niso potrebne, je pa v njih omejeno število obiskovalcev, takoj ob vhodu pa vas pričaka razkužilo. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Švedska tako ni oaza, ki se je pandemija ne bi dotaknila. Kot opozarja Damjana Berce, Slovenka, ki že leta živi na Švedskem, kjer dela kot zdravnica v Gävleborgu, se ji ne zdi pošteno, da se izraz "švedski model" med ljudmi v svetu enači z lahkomiselnostjo državljanov in odsotnostjo priporočil, ker je to daleč od resnice.

"Osem mesecev držanja se priporočil je povzročilo velike in občutne spremembe v ustroju naše družbe in življenju posameznikov. Zagotovo se tudi pri nas najde kdo, ki leta z zabave na zabavo, vendar to dela izključno po svoji izbiri in ne sledi priporočilom 'švedskega modela'. In upam, da je pripravljen ob tem obnašanju tudi prevzeti vso moralno odgovornost do svojih bližnjih, ki jih na ta način ogroža," je zapisala na Facebooku.

"Resnični švedski model sloni na zaupanju državljanov in vključuje 8–10 priporočil že osem mesecev! Nimamo inšpektorjev, kazni in nadzorov. Usodo si krojiš sam in s tem nosiš tudi odgovornost do svojih bližnjih in lastnega preživetja."

"Ali nas ljubiš ali sovražiš"

Resnični švedski model sloni na zaupanju državljanov in vključuje 8-10 priporočil že osem mesecev! Nimamo inšpektorjev, kazni in nadzorov. Usodo si krojiš sam in s tem nosiš tudi odgovornost do svojih bližnjih in lastnega preživetja.

Damjana Berce, slovenska zdravnica na Švedskem

Krojenje lastne usode. Samoodgovornost. Močen čut za socialo. Velik pomen osebne svobode v nenavadni kombinaciji izrednega zaupanja v vlado in njene odločitve. Ubogljivost. Sledenje pravilom in priporočilom. Vse to po mnenju mojih sogovornikov pripomore k temu, da ima švedski model možnosti, da uspe na Švedskem – ne pa nujno tudi kje drugje. Kot poudarjajo, je še prezgodaj, da bi vedeli, ali model dejansko deluje (Tegnell sam je pristop označil za tek na dolge proge, ne pa maraton).

Napis v katedrali v Visbyju -
Napis v katedrali v Visbyju - "Bog je blizu, a moramo ohranjati medsebojno razdaljo 2 metrov." Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Strand dodaja še en košček sestavljanke, ki dopolni to podobo Švedske kot prav posebne entitete na evropskem zemljevidu.

"Švedska je v veliko pogledih ekstremna država, ubiranje povsem naše poti v teh razmerah pa sovpada s podobo Švedske kot morda najbolj ateistične države na svetu, z zelo progresivnimi vrednotami in čudno kombinacijo velike individualne, družbene svobode in močno socialne države z inovativnim pristopom oblikovanja politike in socialnega inženiringa," razlaga. "Tako da se Švedska s povsem individualno potjo v pandemiji kar dobro ujema s stereotipi, ki jih imamo o Švedski, in dokazuje, da smo kot narod prav tako bizarni, kot je mnogo ljudi po svetu že sumilo."

Švedsko lahko podaš kot krasen, svetel zgled nadvse uspešne države ali pa zajameš drugo statistiko in zavzameš diametralno nasprotno stališče.

Novinar Emanuel Karlsten

Podobno Karlsten: "Švedska je vedno izstopala, vedno smo bili črna ovca. Na neki način smo bili vedno država, ki jo bodisi ljubiš bodisi sovražiš. Tako da zdaj ni toliko drugače, le da je resnično ekstremno tokrat, očitno pa je tudi, da se nas izrablja za figuro v političnih igricah drugih držav - Švedsko lahko podaš za svetel zgled nadvse uspešne države ali pa zajameš drugo statistiko in nas predstaviš kot katastrofo."

Kratki intervju: Simon Strand, nekdanji švedski PR-strateg

Samo ugibam lahko, koliko sovražne pošte je prejel Tegnell, pa tudi, koliko očitkov ste bili deležni Švedi kot narod. Delali ste kot PR-strateg – če bi bili Tegnellov predstavnik za stike z javnostjo, kako bi se spopadli s tovrstno slabo publiciteto in svetovnim pogromom?
Iz PR-vidika mislim, da je Tegnell na splošno odlično opravil delo. Kot uradni govorec, naj si bo na tiskovnih konferencah nacionalne agencije za zdravje ali pa v pogovorni oddaji Trevorja Noaha, daje vtis kredibilnosti in odgovornosti. In je precej konsistenten. Negativno publiciteto, ki so je deležni Tegnell, oblasti in Švedska kot znamka, bo treba, tako kot koronavirus, ocenjevati v daljšem časovnem obdobju. Švedsko zaradi njene politike tako hvalijo kot ostro kritizirajo, prevladujoča slika pa se prek različnih faz spreminja. Mislim, da bomo videli še več obratov in sprememb stališč, preden se bo podala končna sodba.

Kakšno pa je vaše osebno stališče do švedskega modela? Menite, da je Švedska tako specifična, da lahko deluje le pri vas, ali mislite, da bi se preostala Evropa lahko kaj naučila od vas?
Mislim, da smo bili na začetku prepočasni. Več kot mesec dni je minilo, da je urednik The Lanceta zamenjal ploščo - od tega, da je bil miren glede virusa, do alarmantnosti, dokler se niso švedske oblasti nanj ostro odzvale. Prav tako bi morali prej prepoznati domove za starejše kot šibko točko. Oblasti so razlagale, da je imela Italija, ki jo je virus prizadel pred nami, veliko število umrlih, ker pri njih stari živijo z mlajšimi družinskimi člani. A so pozabili, da ko starejši ne živijo več v skupnih stanovanjih, živijo v domovih, kjer delajo mladi, kar ustvarja prav tako veliko tveganje. Sicer pa mislim, da je večina švedske strategije razumna. Strinjam se, da moraš izbranim praksam pustiti nekaj časa, da zaživijo, ne da stalno sproti spreminjaš politiko in položaj, pri čemer ustvarjaš veliko negotovosti in nepredvidljivosti. Prav imajo tudi, ko zagovarjajo, da mora gospodarstvo delovati, tudi zato, ker bi sesuto gospodarstvo čez čas ustvarilo ogromno zdravstvenih težav.

Če se greva amaterska psihologa – zakaj menite, da imajo ljudje tako ekstremna stališča, ko gre za švedski model? Skoraj se včasih zdi, da bi si zunanji svet želel, da vaše številke ponovno narastejo, da bi bili lahko bolj pomirjeni s strogimi ukrepi, ki smo jim vsi drugi podvrženi, vi pa ne.
Mislim, da je psihologija močna v obe smeri. Švedi (še posebej tisti na položajih sprejemanja odločitev) so ponosni tudi na ta vprašanja in mnogi si želijo končnega rezultata, pri katerem druge države ne bodo dokazale svojega prav na račun Švedske. Ampak Švedska je v veliko pogledih ekstremna država, ubiranje povsem naše poti v teh razmerah pa sovpada s podobo Švedske kot države z zelo progresivnimi vrednotami ter neobičajno kombinacijo velike individualne svobode in močno socialno državo. Da zdaj ubiramo tako pot, se kar sklada s stereotipi, ki jih ima svet o nas.