Tourtellot, ki se je septembra udeležil turistične konference Global Green Destinations v Ljubljani, na spletni podstrani Voices (Glasovi) ni mogel prehvaliti svoje "zelene izkušnje".

Poudaril je, da Slovenija združuje okoljsko odgovornost z ohranjanjem zgodovine, kulturnim ponosom in - ne slučajno - dobrim vinom in hrano.

Američani se požvižgajo na zeleno
Kot pojasnjuje, za nekatere ljudi, še posebej na drugi strani Atlantika, zeleni turizem ne zveni vabljivo, saj menijo, da bodo morali žrtvovati kakovost na oltarju okolja - da bodo ostali brez okusne hrane, ugodnih temperatur, vroče prhe in podobno.

Izpostavlja primer nekega turističnega kompleksa, ki je potencialnim strankam poslal dve različici predstavitvene brošure - enaki, le da so v eni izpostavili še prejete nagrade za okoljsko prijaznost. Zelena različica je med Američani doživela slabši odziv.

Dobite več, ne manj
"Slovenska ideja zelenega nasprotno pomeni, da dobite več, ne manj," je poudaril avtor, ki bralca med drugim poduči tudi o pravilni izgovarjavi imena Ljubljana, seveda pa ni pozabil izpostaviti obsežnih con za pešce ter gastronomskih užitkov.

Dodal je, da meščani, ki jih skrbi za okolje, običajno izražajo zanimanje tudi za druge stvari - zgodovino, tradicionalno glasbo, lokalno kuhinjo, pokrajino, živali, arhitekturo. Vse stvari, ki mesto delajo prijetno tako za obisk kot življenje.

Zeleno ni zgolj okolje
Vendar pa številni v drugih delih sveta večkrat sklepajo, da zeleno pomeni zgolj okolje. Nekateri menijo celo, da gre za izpeto temo - kot če bi se hvalil, ker iz hiše odnašaš smeti.

A v resnici gre za celovit pristop: "Med zmagovalci na seznamu top 100 so kraji, ki se vsaj trudijo za to - upravljati turizem tako, da dopolnjuje, podpira in izboljšuje avtentični občutek kraja."