Italijanski Alcatraz, mu pravijo. Dolga stoletja so sèm pošiljali kriminalce, tolovaje, anarhiste in politične oporečnike – večina jih ni več ugledala svobode.
Od rimskega cesarja Avgusta, ki je izgnal svojo hčerko na sosednji otok Ventotene, do fašističnega režima, ki je sèm deportiral tiste, ki jih je imel za državne sovražnike, takšni in drugačni vladarji so Santo Stefano uporabljali kot kraj, kamor so izgnali "najhujše med najhujšimi". Otok, kjer so zaporniki opustili vsakršno upanje, ko so enkrat pristali na njem.
Leta 1965 so zapor zaprli, otok pa je od takrat prepuščen zobu časa. Vsaj do zdaj je bilo tako, kot poroča CNN. Italijanske oblasti so namreč vložile 70 milijonov evrov, da bi Santu Stefanu vdihnile novo življenje.
Ambiciozni projekt predvideva preureditev otoka in ruševin v muzej na prostem in turistično znamenitost v duhu ameriškega Alcatraza, nekdanjega zaporniškega otoka ob obali San Francisca.
Silvia Costa, vladna pooblaščenka, pristojna za prenovo, je za CNN povedala, da je cilj ohraniti vse dele kazenske kolonije – od barak do izvirnih vodnih zbiralnikov – "z do okolja prijaznim pristopom, ki upošteva edinstvenost naravnega okolja otoka".
Kraj trpljenja, kraj pokore
Santo Stefano leži znotraj zaščitenega morskega parka, trenutno pa lahko do njega dostopajo le ribiči, malce bolj pustolovski plavalci in potapljači, ki jih privabljata bogato morsko življenje in kristalno čisto morje.
Morsko dno je tudi polno arheoloških ostankov in ladijskih razbitin iz druge svetovne vojne.
Otok nima pristanišča, tako da se plovila običajno zasidrajo v starodavnem starorimskem pristanu.
Obstajajo sicer vodene ture, ki obiskovalce, ki morajo zato premagati 40-minutni vzpon, popeljejo do trdnjave iz 18. stoletja. Tu vas pričakajo trije zlovešči napisi: "To je kraj trpljenja", "To je kraj pokore" in "To je kraj odrešitve".
Na vrhu hriba zarjavele celice preraščajo bujno rastje in palme, železna vrata se še komaj držijo tečajev, omet se lušči s sten. Stopice so se že sesule, lahko pa še vidite igrišče, kjer so zaporniki igrali nogomet.
Ob muzeju še hostel in restavracija
Načrti prenove predvidevajo multimedijski muzej na prostem, ki bo obiskovalce popeljal skozi zgodovino zapora in njegovih zapornikov, umetniške ateljeje in akademski prostor, kjer bodo potekali seminarji, ki jih bo sponzoriral EU.
Stalna razstava se bo začela v novem pristanišču in obiskovalca popeljala skozi divjino mimo suhega zidu, ki so ga zgradili zaporniki.
Nekdanje domovanje direktorja zapora in slačilnice nogometnega igrišča, kjer so se zaporniki oprhali po tekmah, bodo preuredili v hostel s 30 sobami. Danes zapuščeni vrt bodo ponovno posadili s cvetjem in rastlinami, ki so nekoč uspevali na njem, prav tako bodo oživili zaporniške sadovnjake.
Pekarna, kjer so zaporniki vsak dan pekli kruh, naj bi postala restavracija in kavarna s panoramsko teraso, kjer bodo obiskovalci lahko srkali koktajle med opazovanjem sončnega zahoda. Na jasen dan lahko s Santa Stefana vidite vse do Vezuva in Ischie.
"Želimo si, da bi otok privabljal obiskovalce vse leto, ne le med poletno sezono," je povedala Costa. "Turizem mora biti trajnostni, a Santo Stefano bo več kot to. Postal bo središče svetovnih akademikov, ki bodo tu razpravljali o zeleni politiki, človekovih pravicah, svobodi govora, evropskem državljanstvu in sredozemskem dialogu."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje