Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fotografije za podpornike, prispevki, sodelovanje s hoteli, digitalni marketing, čistilne akcije, sajenje dreves in iskanje ustreznih stikov za širjenje miru.
Kot v vsaki državi je tudi v naši Sloveniji prostor za izboljšave, a dlje kot potujeva, bolj se nama zdi, da živimo v najboljših razmerah.
Iz Egipta, ki velja za eno izmed najbolj razvitih in stabilnih držav v tem delu celine, sva se odpravila v Južni Sudan.
Kairo je priljubljena dopustniška destinacija in tudi za naju je bila točno to – dopustniška destinacija.
Po Eritreji je bil načrt delno si ogledati Kairo (drugi del ogleda sva nameravala izpeljati po obisku zloglasne Libije).
V zadnjem tednu je za nama precej dogodivščin, vendar sva med drugim kar nekaj časa posvetila tudi urejanju birokratskih zadev in ukvarjanju s slabo internetno povezavo, prvič pa nama je v sklopu ...
Na neki razgledni točki sva se razgovorila o tem, kako neverjetno je, da v ZDA zaradi Grand Canyona služijo milijone, v Etiopiji pa je kanjon, ki se ponaša s primerljivo lepoto, samo postanek na ...
V preteklem tednu sva obiskala štiri destinacije (in ne "države", čeprav so tehnično gledano bile te destinacije v štirih različnih državah), in sicer Niamey v Nigru, Abidžan v Slonokoščeni obali, ...
Spoznavanje Afrike se nadaljuje. V zadnjem tednu sva obiskala Akro v Gani, Lomé v Togu, Cotonou v Beninu in Ouagadougou v Burkini Faso.
V preteklih desetih dneh se je spremenila pokrajina, rastje, ljudje, navade, zgradbe in še veliko več. Obiskala sva štiri kraje v štirih različnih državah in Afrika je postala bolj 'afriška'.
Matic je že v Mavretaniji kazal prve znake bolezni. Ko sva dobila izvide, je zdravnik preprosto dejal: "Na žalost imaš tudi malarijo."
Slovenska popotnika Carmen in Matic Pirc se septembra podajata na potovanje, v okviru katerega bosta v rekordnem času skušala obiskati vse države sveta.
Ljubljanska avtobusna postaja je še vedno videti kot tista v Prištini.
V MMC-jevi spletni klepetalnici se nam je pridružil Jan Konečnik, avtor popotniškega dnevnika Kje je Jan?. Z vami je delil izkušnje z enoletnega potovanja po svetu.
Bele sipine kenijske obale je bičal veter. Sedel sem na pesku in gledal v svetlomoder horizont. Koliko dežel je še tam za obzorjem, koliko krajev raziskati, koliko ljudi spoznati?! Preveč, verjetno.
Iz vode na mirni reki sta naenkrat skočili dve ogromni živali, odprli velika gobca s čekanoma in se začeli boriti! Voda je pljuskala vsepovsod! Povodni konj lahko tehta tudi dve toni, celo več.
Z nočnim avtobusom sem se vrnil v Kampalo. Tokrat ni nič pihalo skozi okna, a je bilo v vsaki vrsti pet sedežev in tako vse skupaj daleč od udobja.
Majhna gorila, stara kakšni dve leti, je pricapljala do mojih nog. Klečal sem. Zvedavo je gledala vse, ki smo jo opazovali. Nato je položila svojo majhno roko na mojo nogo.
Stari sikh je gledal levo in desno po cesti ter zmajeval z glavo. Zapeljal je k robu, k parkirani rikši in odprl okno. " Prijatelj, kje je policijska postaja v Khervadiju, veš?" je vprašal šoferja.
Neveljaven email naslov
