Pademija je močno udarila po turističnem sektorju. Foto: Pixabay
Pademija je močno udarila po turističnem sektorju. Foto: Pixabay

Kljub pomoči države je minus na računih hotelirjev iz meseca v mesec večji. Večinoma sicer ohranjajo glavnino zaposlenih in iščejo rešitve za naprej.

Velika večina hotelov v gorenjskih turističnih središčih je zaprtih. Od sredine lanskega oktobra niso ustvarili nič prihodkov ali so jih zelo malo, zaposleni pa so na čakanju na delo. Nekateri hoteli so bili prisiljeni nekaj zaposlenih tudi odpustiti, večinoma pa so stroške zmanjšali tako, da niso podaljšali pogodb za določen čas in da niso zaposlovali sezonskih delavcev.

Jamnik: "Stanje v hotelirstvu je katastrofalno!"

Subvencioniranje čakanja na delo kot rešilna bilka

Z državnimi ukrepi si pomagajo tudi v bohinjskem Hotelu Jezero, vendar s tem ne morejo pokriti vseh stroškov, ki nastajajo, čeprav je hotel že skoraj pol leta zaprt. Kot je pojasnila direktorica hotela Polonca Noč, je treba objekt ogrevati in vzdrževati. Tu so še stroški elektrike, kurjave, medmrežja in telefonije ter različnih pristojbin. "Vse mesece delamo z minusom," je poudarila in dodala, da si pomagajo tudi z likvidnostnim posojilom.

35 zaposlenih imajo na čakanju na delo, kot je izpostavila Nočeva, pa vsakič znova upajo na državno podaljšanje tega ukrepa. "Subvencioniranje čakanja na delo je rešilna bilka," je poudaril tudi vodja Bohinj Eco Hotela in hotela Sunrose 7 Anže Čokl. Kot je pojasnil, niso odpuščali in tega niti ne želijo, saj je delavce v gostinstvu in turizmu težko dobiti. Tisti, ki si bodo v tem času našli drugo službo, pa se zaradi pogojev dela verjetno ne bodo vračali v to panogo.

Hotelirje skrbijo potovalne omejitve. Foto: BoBo
Hotelirje skrbijo potovalne omejitve. Foto: BoBo

V hotelih upajo, da bodo lahko vendarle kmalu znova odprli svoja vrata. "Najprej smo računali, da se bo to zgodilo že za veliko noč, zdaj pa upamo na prvomajske praznike," je povedala Nočeva. Kot je pojasnila, bo namreč po odprtju hotelov zagotovo trajalo še nekaj tednov, da se gostje odzovejo. "Če se bomo tako kot lani odpirali šele junija, potem se bodo hoteli znova začeli polniti šele sredi julija," je opozorila.

"Dejansko se je sezona lani začela šele z julijem s turističnimi boni in odprtimi mejami. Bojim se, da bo letos podobno," je dejal tudi Čokl. Posebej ga skrbi, da bi še v času poletne sezone veljale različne omejitve in zahteve za prehod meja. V hotelih sicer prejemajo rezervacije za poletni čas, vendar so gostje previdni in želijo počakati, da vidijo, ali bo sploh mogoče potovati.

Želijo si še eno serijo turističnih bonov

V gorenjskih turističnih krajih si močno želijo dobro poletno sezono, v kateri sicer pričakujejo največ slovenskih gostov. Po lanski dobri izkušnji bi bila dobrodošla izdaja nove serije turističnih bonov, saj je vprašanje, kot je opozoril Blažič, koliko lanskih neizkoriščenih bonov se bo letos sploh uporabilo.

Zajc: Turistični bon bo še naprej le za prenočitev oz. prenočitev z zajtrkom

"Še ena serija bonov bi bila kolosalna rešitev za slovenski turizem," je prepričan Blažič. Čokl pa meni, da bi se pri tem lahko v Sloveniji zgledovali po nekaterih drugih državah, tako da bi bili boni za uveljavljanje v turistično manj obremenjenih mesecih in krajih vredni več. Tako bi reševali tudi čas zunaj sezone in nastanitve v nepočitniških destinacijah.

Turizem bo pomoč verjetno potreboval še dalj časa, zagotovo pa vsaj še to jesen, so prepričani sogovorniki. "Situacija je zelo negotova in ne vemo, kaj in koliko valov nas še čaka," je dejala Nočeva. "Vračamo se v čase, ko bodo številni meseci nerentabilni," pa je povedal Čokl in dodal, da bo treba razmišljati o modelih, kakršne že denimo imajo v Avstriji, kjer lahko vsako leto zaposlene v mrtvih mesecih dajo na čakanje.

Kranjsko Goro reševali poslovni najemi

"Težko je reči, kaj bo. Ključno je, da se začne obratovati, da bomo videli, kakšna bo hitrost okrevanja," je izpostavil direktor Hit Alpinee Milan Sajovic.

Pojasnil je, da je interes za potovanja velik. To se je pokazalo tudi med zimskimi počitnicami, ko so številni želeli počitnikovati celo prek poslovnega najema.

Zima v Kranjski Gori. Foto: MMC RTV SLO/T. H.
Zima v Kranjski Gori. Foto: MMC RTV SLO/T. H.

Kranjskogorski hoteli Hit Alpinee so bili sicer to zimo odprti le za različna velika športna tekmovanja – Zlata lisica, Vitranc, Planica ... "Nekaj prihodkov smo tako ustvarili, vendar veliko manj kot leto pred tem," je izpostavil Sajovic. Redno zaposlenih niso odpuščali, so pa število zaposlenih precej zmanjšali z mehkimi ukrepi. "Zdaj se bliža poletna sezona, ko vsi računamo, da bomo lahko obratovali in bomo kader potrebovali," je dejal.

Okužbe se niso razširile po hotelu

Tako rekoč vso zimo pa bil je zaradi športnih tekmovanj in priprav odprt hotel Dom Planica.

Kot je povedal vodja Nordijskega centra Planica Jelko Gros, se je odprtje hotela izkazalo za dobro odločitev, saj so v njem imeli le za okoli 20 odstotkov manj gostov kot leto prej.

V Planici pravijo, da so našli način za sobivanje z virusom. Foto: BoBo/Miloš Vujinović
V Planici pravijo, da so našli način za sobivanje z virusom. Foto: BoBo/Miloš Vujinović

Imeli so sicer posamezne okužbe z novim koronavirusom, vendar pa so se športniki redno testirali. Okuženi je ostal v svoji sobi, hrano pa so mu puščali na vozičku in tako se nobena okužba v hotelu ni razširila na druge goste ali zaposlene. "Pokazalo se je, da je na ta način mogoče sobivati z virusom," je dejal Gros.

Meni tudi, da bi lahko podobno kot za obisk smučišč tudi za namestitev v hotele uvedli testiranje. Na ta način bi tudi turizem lahko v času epidemije deloval.

Biatlon kot obliž na rano

Zaradi športnega tekmovanja, in sicer svetovnega prvenstva v biatlonu na Pokljuki, so bile nekaj časa odprte tudi namestitve na Bledu.

Za poslovni najem je zdaj ostal odprt le Bled Rose Hotel, ki zaradi prenove v primerjalnem letu 2019 ni deležen nobene državne pomoči. "Tako smo ves čas v pogonu in ustvarjamo nove zgodbe," je poudarila vodja hotela Natalija Kovač.

Bled. Foto: BoBo
Bled. Foto: BoBo

Obratovanje hotela v sedanji situaciji seveda ni rentabilno, so pa druge dodane vrednosti, je pojasnila. Želi si, da bi država tudi njim na neki način pomagala, saj ustvarjajo velike izgube. "Vendar ne čakamo, kaj bo naredila država, ampak se vedemo podjetniško in delamo naprej, iščemo rešitve in priložnosti," je poudarila.

Kar približno 40 odstotkov delavcev pa so bili že jeseni prisiljeni odpustiti v Hotelu Ribno. Kot je povedal njegov direktor in lastnik Matija Blažič, zdaj že čakajo trenutek, ko bodo hotel lahko znova odprli in znova zaposlovali. V tem času so se lotili tudi obnove in novih investicij, uveljavljajo pa pomoč države pri pokrivanju fiksnih stroškov.