Puščave - tako negostoljubne in puste, a vendar privlačne. Foto: EPA
Puščave - tako negostoljubne in puste, a vendar privlačne. Foto: EPA

Puščave obsegajo kar okoli tretjino površja Zemlje, ločijo pa se na vroče, za katere so značilne velike temperaturne razlike, in polarne. A dovolj "teorije", oglejmo si raje puščave v fotografijah, ki povedo več kot tisoč besed.

Predstavljamo vam torej deset najbolj nenavadnih puščav po izboru spletne strani Oddee.com, ki so prava čuda na Zemlji. Ste katero izmed njih že obiskali?

Taklamakan (osrednja Azija) - puščava, prekrita s snegom. Taklamakan je ena največjih peščenih puščav na svetu, z velikostjo 270.000 kvadratnih kilometrov se uvršča na 15. mesto. Tako na njenem severnem kot južnem delu jo sekata dva kraka Svilene ceste, saj so se popotniki želeli izogniti njeni suhi notranjosti. Puščava leži v kitajski avtonomni provinci Šinjiang, kar pojasni sneg. Prav do puščave namreč sežejo vplivi vdorov hladnega zraka iz Sibirije, zato se posebej pozimi temperature spustijo zelo nizko, tudi do -20 stopinj Celzija, včasih pa površje prekrije tudi sneg. Posebej veliko ga je bilo lani, ko je v puščavi snežilo kar enajst dni zapored.
Lencois Maranhenses (Brazilija) - 'puščava' z lagunami. Ne gre skupaj, kajne? A tudi Brazilija, država, ki ima ogromne zaloge sveže vode in tudi največji deževni gozd na svetu, ima svojo 'puščavo', ki leži v zvezni državi Maranhao na severni obali. Gre za narodni park Lencois Maranhenses, v katerem je mogoče najti 300 kvadratnih kilometrov belih sipin in med njimi globokih modrih lagun, ki skupaj oblikujejo eno najbolj nenavadnih pokrajin na svetu. Od prave puščave se to območje loči po količini padavin, saj tu letno pade v povprečju 1.600 milimetrov dežja, kar je 300-krat več kot v Sahari. V sušni dobi pa voda iz jezerc povsem izhlapi in zemlja se izsuši.
Salar de Uyuni (Bolivija) - največja slana puščava na svetu. Ta nenavadna puščava, ki leži na planoti Altiplano, je največja znamenitost Bolivije. Gre za ogromno, praktično povsem ravno puščavo, v kateri sonce odseva tako jasno, kot da bi gledal v ogledalo. V puščavi je tudi nekaj jezer nenavadnih barv, ki so nastala zaradi zalog mineralov. Pred približno 40.000 leti je bilo to območje del ogromnega jezera Minchin, ki se je nato osušilo in za seboj pustilo dve jezeri in dve slani puščavi, Salar de Coipasa in mnogo večjo Salar de Uyuni, ki naj bi vsebovala kar deset milijard ton soli.
Farafra (Egipt) - Bela puščava. Egipt premore več zanimivih puščav, med katere sodi tudi Bela puščava, ki leži 45 kilometrov severno od mesta Farafra. V nasprotju z drugimi, večinoma rumeno-zlatimi puščavami, je ta bele do smetanaste barve, s površja pa se dvigajo ogromne skale, ki so nastale kot posledica občasnih peščenih viharjev.
Atacama (Čile) - cvetoča puščava. Puščava Atacama obsega velik del Čila v Južni Ameriki. Območje med obalnima mestoma Arica in Antofagasta sicer velja za najbolj suho območje na svetu. Južno od Antofagaste se pojavlja veliko obalnih meglic, ki prinašajo tudi vlago, potrebno za slikovito obalno vegetacijo. Prav zaradi meglic, imenovanih camanchacas, veliko rastlin sploh lahko preživi.
Namib (Namibija) - edina puščava s 'sloni'. Namib je sicer manjša puščava od večje afriške 'sestre' Sahare, a zato nič manj slikovita. Peščene sipine Sossusvlei sodijo med najvišje na svetu, saj se lahko dvigajo tudi 300 metrov visoko. Če imate srečo, lahko v njihovih oblikah z nekaj domišljije opazite tudi slona. Namib naj bi bila najstarejša puščava na svetu, v njej pa živi več vrst rastlin in živali. Kljub starosti pa ostaja malo raziskana in s svojimi pojavi še vedno vznemirja geologe in geografe. Na njenem severu je vreme pogosto tako neprijazno, da so tamkajšnjo obalo poimenovali kar obala okostij, saj so močni vetrovi in morski tokovi zmedli že veliko mornarjev, da so zašli s prave poti.
Puščava Simpson (Avstralija) - puščava z rdečim peskom. Avstralija je dom štirih velikih puščav, med njimi pa ima samo puščava Simpson rdeči pesek, 'ljubkovalno' jo zato imenujejo tudi 'Velika rdečina'. V njej je mogoče najti tudi najdaljše vzporedne peščene sipine, ki potekajo s severa proti jugu. Gre za stalne sipine, ki so na zahodni strani visoke okoli tri metre, na vzhodni pa do 30. Najbolj poznana sipina, imenovana Nappanerica, pa v višino sega kar 40 metrov.
Črna puščava (Egipt) - puščava s črnimi kamni. Okoli sto kilometrov severovzhodno od Bele puščave leži še njen 'negativ' - Črna puščava, ki je območje vulkanskih skal in manjših črnih kamnov, ki ležijo na rdeče-rjavih tleh, tako da 'tehnično' ne gre za povsem črno puščavo. V njej ljudje ne živijo.
Antarktika - najbolj suha in hkrati najbolj vlažna puščava na svetu. Antarktika je dežela skrajnosti. Leta 1983 so ruski znanstveniki izmerili rekordno nizko temperaturo - kar -89,2 stopinje Celzija. Hkrati je skrajni jug naše celine najbolj vlažen kraj na Zemlji, saj 98 odstotkov površja prekriva led, po drugi strani pa tudi najbolj suh, saj zaradi mraza pade manj kot deset centimetrov padavin na leto, kar pomeni, da je Antarktika po tem kriteriju puščava. Foto: EPA
Sahara (severna Afrika) - največja puščava na svetu. Sahara se razteza kar na 8,6 milijona kvadratnih kilometrov velikem območju, zato je največja puščava na svetu. Njene dimenzije so: 4.800 kilometrov v dolžino od vzhoda proti zahodu in 1.200 kilometrov v širino od severa proti jugu. V njej živi okoli štiri milijone ljudi. Sega v Mavretanijo, Zahodno Saharo, Alžirijo, Libijo, Egipt, Sudan, Čad, Niger, Mali, pa tudi v Maroko in Tunizijo.