Naj si bo razgled na nadrealistično brbotajočo lavo ob vas ali pa pohod po bujni tropski vegetaciji rodovitne vulkanske prsti, vulkanske destinacije so nekaj posebnega. Foto: EPA
Naj si bo razgled na nadrealistično brbotajočo lavo ob vas ali pa pohod po bujni tropski vegetaciji rodovitne vulkanske prsti, vulkanske destinacije so nekaj posebnega. Foto: EPA

Sicilija ali Havaji, Kamčatka ali karibski otok. Rajskih lokacij ognjeniškega izvora po svetu ne manjka. In za vsakega se najde popolna destinacija, odvisno pač, kaj iščete.
V potovalni reviji Wanderlust so izdelali seznam popotniških destinacij, ki jim je skupno eno: ognjenik(i). Nekateri so slikoviti in romantični, kot denimo indonezijski Bromo.
Spet drugi navdušujejo entuziaste s svojim razburljivim delovanjem – tako blizu Zemljini notranjosti ne morete priti nikjer drugje.
Nekateri kraji so morda že preveč znani (Santorini, Kanarski otoki, Fuji), a še vseeno osupljivi. Na ognjenike se lahko povzpnete, in saj veste, kaj pravijo o tistem, da je včasih pot sama bolj razburljiva od cilja. Takšen je, denimo, sanjski vzpon čez podnebne pasove na Reunionu.
Tudi Kamčatka je sanjska destinacija za vulkanologe, manjši minus (ali pa plus, če želite pobegniti množicam) je le njena izoliranost in težaven dostop.
Skratka, zanimivih ognjeniških destinacij je na pretek, zdaj si le izberite svojo.

Najboljše za razglede ob sončnem vzhodu: Bromo, Indonezija Mnenja so deljena, kateri pogled je najboljši: tisti z roba Broma ob zori, z osupljivo javansko pokrajino razprostrto pod vami, ali tisti z bližnjega Penanjakana, kjer se Bromo poravna s svojim bolj aktivnim bratom Semerujum, ki prasketa in grmi za njim. Za katerikoli razgled se že odločite, nacionalni park Bromo-Tengger-Semeru ne bo razočaral. Tenggerjeva kaldera meri 10 kilometrov v širino, njene stene pa se dvigajo do 700 metrov visoko. Znotraj teh meja leži cela vrsta popolnih vulkanskih stožcev, od katerih je Bromo najbolj impresiven s svojim nagubanim zelenim pobočjem, ki izstopa iz morja peska. Druga opcija: Nacionalni park Tongariro, Nova Zelandija. Foto: EPA
Najboljše za učne lekcije: Mount St Helens, ZDA Hočete videti, kaj lahko povzroči izbruh z močjo 21.000 atomskih bomb? Izbruh Mount St Helens leta 1980 je za seboj pustil z ledeniki ozaljšan vrh 400 metrov nižji, na severni strani gore pa 1,6 kilometrov širok krater. Danes je Mount St Helens povzdignjena v 'nacionalni vulkanski spomenik' in je najboljši kraj za poučitev o vulkanih in da iz prve roke vidite, kako si pokrajina opomore od takega uničenja. Obiščite center za obiskovalce, sprehodite se vzdolž 2,5 kilometrov dolgega tunela iz lave ali pa se podajte na eno od interpretativnih poti, s katerimi je prepredena pokrajina. Druga opcija: La Palma, Kanarski otoki. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Najboljše za osvajanje vrhov: Kilimandžaro, Tanzanija Je največja samostoječa gora na svetu in ena od najprepoznavnejših ikon Afrike. Te dni je 'Kili' obljuden kraj: verjetno se je nanj povzpel tudi kak sosedov stric, a s 5.895 metri je še vedno življenjski izziv. Samostojno se sicer na Kilimandžaro ne morete povzpeti, a veliko agencij ponuja skupinske treke. Druga opcija: Cotopaxi, Ekvador. Foto: Kevin Smith
Najboljše za družabne tipe: Gora Fuji, Japonska Ja, res je na vrhu trgovina s spominki, kljub temu, da gre za s 3.776 metri za najvišjo goro Japoneke. In ja, Fuji je noro obljuden - okoli 180.000 ljudi se med julijsko-avgustovsko pohodniško sezono stlači na hladen vrh. A prav zato bi se vsak obiskovalec Japonske moral povzpeti na Goro Fuji: je ritual prehoda za vsakega Japonca, tako da imajo tujci redko priložnost, da so na isti ravni z njimi. Druga opcija: Nacionalni park Hawaii Volcanoes, ZDA. Foto: EPA
Najboljše za džungelski treking: Réunion, Indijski ocean Tudi, če ne veste točno, kje to sploh je (večina ljudi namreč ne ve), vas bo Réunion očaral. Leži v Indijskem oceanu, 800 kilometrov vzhodno od Madagaskarja, a administrativno je del Francije. Je tudi vrhunska treking destinacija. Okrogli, 55 kilometrov širok otok je vršiček starega podvodnega vulkana in njegov center se dviga prek 3.000 metrov visoko, tako da se lahko sprehodite skozi različne podnebne pasove; čez obale, obrobljene s palmami, čez džungle tropskih sadnih dreves, deževni gozd, alpske travnike in lunarna polja lave. A najbolje od vsega je skoraj tisoč kilometrov označenih poti z mrežo gorskih koč na prikladnih postankih in, seveda, izobilje fantastične francoske kulinarike in vina. Druga opcija: Nacionalni park Volcanoes, Ruanda. Foto: EPA
Najboljše za sončni zahod: Santorini, Grčija Kljub morda kar preveliki popularnosti Santorinija gre za enega od najbolj dramatičnih geoloških atrakcij na svetu. Danes je ta otok v Kikladih turističen, a pred okoli 3.650 leti je bilo to prizorišče največje eksplozije v beleženi zgodovini. Vulkan se je dobesedno izpraznil v atmosfero v orjaški razstrelitvi, njegov votli center pa se je pri tem sesul v Sredozemlje. Kar je bil nekoč velik, okrogli otok, je postal zvezdasto oblikovan rob kaldere. Najboljši način, da zares cenite razsežnost tega kraja, je, da sem priplujete s trajektom. Ko ladja vstopi v kaldero, vas zasenčijo pečine iz črnega, rdečkastega in sivkastega lahnjaka. Poskusite se izogniti turističnim hordam, najdite miren kotiček med modrimi in belimi stavbami prestolnice Fire in opazujte, kako sonce zahaja za kaldero, medtem ko se pod vami lesketa morje. Druga opcija: Vezuv, Italija. Foto: EPA
Najboljše za smrad po žveplu: Etna, Sicilija, Italija Ta 3.323-metrska pošast ni nekaj, kar bi pričakoval najti v Evropi: preveč je divja, preveč elementarna. Z vrha lahko opazujete eno od najbolj spektakularnih predstav matere narave: reke oranžne gošče curljajo skoraj nepretrgano iz razpok pod glavnimi kraterji. Samo čevelj z močnim podplatom ne pozabite – tla so namreč precej vroča. Druga opcija: Bližnji Stromboli. Foto: National Geographic
Najboljše za nenehno brbotanje: Pacaya, Gvatemala Gvatemala je posuta z vulkani, a za ultimativno izkušnjo z lavo se napotite na živahen vulkan Pacaya, blizu Guatemala Cityja. Vzpon je težak – zadnjo uro vašega vzpona boste naredili dva koraka naprej in enega nazaj na smolno črnem lahnjaku – in na vrhu lahko čutite vročino skozi podplate vaših čevljev. Razpoke žarijo v oranžni, in če veter nenadoma spremeni smer, boste kašljali čez gost rumen žveplen dim. Druga opcija: Arenal, Kostarika.
Najboljše za potapljače: White Island, Nova Zelandija Potopiti se v delujoč vulkan se morda ne zdi najboljša zamisel, a v državi, kjer je doma bungee jumping, zdrava pamet še nikdar ni nikomur preprečila zabave. Najbolj delujoč vulkan Nove Zelandije je od obale Severnega otoka oddaljen 50 kilometrov in predstavlja edinstvene potapljaške priložnosti. Podvodne razpoke spremenijo ocean v velikanski džakuzi, kjer med mehurčki plavajo eksotične ribe. Druga opcija: Otočje Sangihe, Sulawesi, Indonezija. Foto: EPA
Najboljše za vroče izvire: Kamčatka, Rusija Kamčatka je tisoč kilometrov dolg polotok na ruskem daljnem vzhodu. Kot Islandijo jo pogosto imenujejo 'dežela ognja in ledu' in tu je, kot na Islandiji, Zemljina skorja tanka kot papir. Potovanje po Kamčatki ni enostavno – razdalje so velike in infrastruktura neobstoječa – a najemite helikopter, da vas popelje do Doline gejzirjev, in videli boste enega najbolj čudnih krajev na planetu. Velikanske gobe rastejo ob soparnih jezerih in gejzirji bruhajo na mimohlačajoče medvede. Druga opcija: Geysir, Islandija.
Najboljše za pogumne: Montserrat, Karibi Morate biti res navdušen vulkanolog, da obiščete Montserrat – vulkan je še vedno daleč preveč nepredvidljiv, da bi bil turistična atrakcija. Spodnji dve tretjini otoka sta neposeljeni od izbruha leta 1997, ko je pobegnila večina od otoških 11.000 afriško-irskih prebivalcev; še en izbruh leta 2003 je otok prekril z vulkanskim pepelom. Druga opcija: Rabaul, Papua Nova Gvineja