Sever (oz. njegov ekvivalent na južni polobli) ima nedvomno svoj čar. Mističnost, hladno, minimalistično lepoto, ki je jug nima.
Delno gre seveda za stvar okusa, a nekako se počutiš bližje naravi, ko te obdajajo prostranstva tundre, po gorskih grebenih polzeči ledeniki ali osamljene planote, prerasle z vresjem.
Počutiš se obenem majhnega ob osamljeni veličini severnjaške pokrajine, in obenem nepričakovano živega v julijskem mrazu in wertherjanskih meglicah.
Klic divjine
Že zgodovinske poti na sever so v sebi vsebovale vedno neko epsko razsežnost ter dihotomijo med veličastnostjo narave in njeno krutostjo, neodpustljivostjo. Jack London, gospod "Klic divjine", je znal to bolje popisati.
"Temen iglast gozd je mrko gledal na obeh straneh zaledenele reke. Nedavni veter je drevesa slekel njihove bele ivnate prevleke, in zdelo se je, da se nagibajo drug proti drugem, črni in zlovešči v slabeči svetlobi. Vseobsegajoča tišina je vladala nad pokrajino," je zapisal v Belem očnjaku.

Klondiška zlata mrzlica ima še danes poseben, grenko-sladek prizvok.
Iskalci zlata, ki so v 19. stoletju prišli po svoj ingot sreče v porečje reke Klondike v Kanadi ali pa so jo mahnili še severneje na Aljasko, so ovekovečeni na kultni fotografiji vzpona po prelazu Chilkoot na kanadsko-aljaški meji - ta združuje oba bistvena elementa severa: človek sam proti naravi. Izjemni, ki pa ne dopušča napak.
Kruti sever
Chris McCandless, bogataški ameriški študent z vzhoda, je leta 1990 pustil vse udobje, da bi našel sebe na velikem ameriškem potovanju proti severu. 24-letnik se je po dveletni epopeji naselil v zapuščen avtobus na koncu Stampede Trail na Aljaski - štiri mesece pozneje je bil mrtev.
Za seboj je pustil dnevnik, po katerem je Jon Krakauer napisal knjižno uspešnico, Sean Penn pa posnel dih jemajoč lep film. Nauk: Ne podcenjuj narave.

To so izkusili tudi tisti, ki so skušali v začetku 20. stoletja osvojiti Antarktiko, ledeno celino. Britanska odprava Terre Nova (1910–1913) je bila tako že od vsega začetka obsojena na propad - južni pol je peterica sicer dosegla 17. januarja 1912, a ob tem izvedela, da jo je norveška ekipa že prehitela za 33 dni.
Celotna odprava je umrla na poti nazaj, njihove zapiske pa je reševalna ekipa odkrila osem mesecev pozneje.
Napak ne dopušča tudi Beringovo morje med Rusijo in Aljasko, "cruel mistress" (Kruta ljubica), ki je morda najbolje ovekovečena v priljubljeni oddaji Discovery Chanela, The Deadliest Catch (Smrtonosni ulov). Tam se možati, vsega hudega vajeni ameriški ribiči podajo na skorajda samomorilsko misijo ribolova na kraljeve rakovice v ledene vode severa.
Dolga pot, visoke cene
Turistično gledano, je sever posebna zgodba. Zanj se odloča manjšina, navadno tisti malce premožnejši, ki si lahko privoščijo občasno zasoljene severnjaške cene ali drag prevoz do teh izoliranih območij.
Križarjenja po Aljaski, transsibirska železnica, dolgo romanje do Kamčatke, ki je šele nedavno odprla vrata tujcem, mučno dolg polet do Nove Zelandije, 10.000 dolarjev draga plovba do Antarktike ali pa preskakovanje z enega trajekta na drugega na poti po Norveški. Enostavno in sever se ne rimata.
Temu prištejte še muhasto, nepredvidljivo vreme (tudi sredi poletja temperature v mnogih od spodnjih destinacij komaj kdaj splezajo nad ničlo) in temu primerno razpoložene domačine. Toda to tistih z malce bolj alternativnim popotniškim duhom ne odvrne od tega, da se ne bi podali na pot.
Ko namreč sonce le posije na mračni sever, se vam bo zdelo, da ste po vseh mukah dosegli nirvano.
V spodnji fotozgodbi smo zbrali nekaj najbolj privlačnih severnjaških destinacij.