Bo Vancouver znal poskrbeti, da olimpijska prizorišča ne bodo zamrla tudi 10 ali 20 let po ugasnitvi olimpijskega ognja? Foto: EPA
Bo Vancouver znal poskrbeti, da olimpijska prizorišča ne bodo zamrla tudi 10 ali 20 let po ugasnitvi olimpijskega ognja? Foto: EPA

Ko neko mesto ali kraj dobi olimpijske igre, v njem vlada pravi vrvež. Novinarji z vseh koncev sveta pišejo in ocenjujejo pripravljenost prizorišč, prijaznost domačinov, namestitve in hrano, turistične organizacije si želijo navezati stike in iskati priložnosti za dolgoročno sodelovanje, nosilci medalj imajo ime njihovega "kraja srečnega imena" ves čas na koncu jezika. Za prirediteljem iger stoji vsa država, ki najde veliko posluha za nujne infrastrukturne izboljšave, kot so popravila cest, širitve mreže javnega prevoza, večje letališče in tako naprej.

A sploh v zadnjih letih, ko so igre postale res velik posel in ogromen finančni zalogaj, se kaj rado zgodi, da olimpijsko mesto, potem ko ugasne olimpijski ogenj, ugasne tudi samo. Ostanejo le neplačani računi, ogromne, nekoč bleščeče dvorane samevajo in propadajo, vrvež izgine, gledalci utihnejo.

A ta "scenarij" ne velja za vsa mesta, ki jim lahko damo pridevnik "olimpijska". Pri turističnem podjetju Shermans Travel so tako sestavili seznam desetih zimskih središč, ki so tudi nekaj let po organizaciji največjega športnega dogodka uspela ohraniti čar in se spremeniti v privlačno in obiskano turistično destinacijo, ki nadaljuje olimpijsko dediščino. Poglejmo jih.

Calgary, Kanada. Gostitelj iger leta 1988. Odlična olimpijska prizorišča v Calgaryju so tudi po več kot dveh desetletjih še vedno v uporabi. Dober primer je pokrita dvorana za hitrostno drsanje Olympic Oval, ki se lahko menda pohvali z najhitrejšim ledom na svetu, danes pa je na voljo tudi amaterskim drsalcem. Calgary je letos znal izkoristiti tudi dejstvo, da tokratne igre potekajo v ne tako oddaljenem Vancouvru, saj je svoje prizorišča za priprave ali pa za tekme v svetovnem pokalu ponudil mnogim športom, od hitrostnega drsanja, smučanja v prostem slogu in deskanja. Da bi zagotovil, da ga 'mlajši brat' Vancouver ne bo zasenčil niti v prihodnosti pa so v mestu zgradili tudi nekaj novih objektov, kot so proge za smučarski tek in snežni kanal, ki je postal celo vzor za gradnjo tistega v Vancouvru. Olimpijski park, ki je bil pred 22 letih središče dogajanja, je še vedno odlična izbira za vožnjo s sanmi ali trening smuka, mesto pa je vložilo tudi dodatnih 260 milijonov dolarjev v povsem nov športni center, v katerem bo prostora kar za štiri igrišča za hokej, ogromni fitnes in vse najnujnejše storitve, ki jih rabijo vrhunski športniki. Več na spletni strani www.tourismcalgary.com.
Chamonix, Francija. Gostitelj iger leta 1924. Čeprav je Chamonix, s polnim imenom Chamonix-Mont Blanc, kraj z manj kot 10.000 prebivalci, stisnjen v tesen 'žep' francoskih Alp, ima nekaj značilnosti, ki ga ločijo od bližnjih zimsko-športnih središč. Chamonix izstopa zaradi izjemno lepih smučišč, pestrega obsmučarskega dogajanja, romantičnih lesenih koč, elegantnih in bleščečih trgovin ter seveda bogate zgodovine, saj se rad pohvali s statusom 'zgodovinske prestolnice alpskega smučanja' in prvega prireditelja zimskih olimpijskih iger davnega leta 1924. Ta gorska vas, ki leži tik ob francosko-švicarsko-italijanski meji in ob vznožju najvišjega vrha Evrope, je uspela obdržati status večkulturne smučarske meke, saj se po njej 'preganjajo' adrenalinski odvisneži, ki na vožnji z žičnico lahko občudujejo prekrasne razglede na sosednje vršace, počitnikarji in sprehajalci pa bodo skoraj vsak konec tedna naleteli na kakšno izmed smučarskih tekem. Veliko je tudi druge ponudbe - smučarski tečaji, drsališče na prostem, adrenalinski park in celo živalski rezervat. Več na spletni strani www.chamonix.com. Foto: EPA
Cortina d'Ampezzo, Italija. Gostiteljica iger leta 1956. Cortina, 'kraljica Dolomitov', je privabljala vrhunske športnike že skoraj stoletje prej, preden je leta 1956 postala tudi gostiteljica zimskih olimpijskih iger. Olimpijski krogi pa so glas o njej ponesli še dlje in Cortina je postala tudi priljubljen kraj oddiha zvezd iz sveta zabave. Brigitte Bardot je tako na zaledeneli terasi hotela Miramonti vadila curling, Audrey Hepburn in Sophia Loren sta bili obdobju dolce vite pogosti obiskovalki. A Cortine tudi danes, v novem stoletju, ni povozil čas, saj je uspela ohraniti svoj rahlo vzvišen in prestižen status s privabljanjem petičnh gostov, hkrati pa ostala tradicionalna prirediteljica mnogih tekmovanj na najvišji ravni, kot je ženski svetovni pokal v alpskem smučanju. Pohvali se lahko kar s 70 smučarskimi in slikovitimi tekaškimi programi. Aprila pa se bodo v Cortini na svetovnem prvenstvu v curlingu zbrali najboljši moški v tej panogi. Več na spletni strani www.cortina.dolomiti.com. Foto: EPA
Garmisch-Partenkirchen, Nemčija. Gostitelj iger leta 1936. Garmisch-Partenkirchen, središče na Bavarskem s skoraj 26.000 prebivalci, v resnici sestavljata dve mesti, ki sta do danes ohranili precej različni identiteti. Znameniti Ga-Pa leži ob vznožju najvišje nemške gore Zugspitze, na nekaj več kot 700 metrih nadmorske višine in je morda najbolj znan kot prireditelj tradicionalne tekme v smučarskih skokih, ki vsako leto poteka prvi dan novega leta. Leta 2007 so sicer zgradili povsem novo skakalnico.Prihodnje leto bodo o tem središču veliko govorili tudi alpski smučarji, saj se bodo na njegovih smučarskih progah borili za medalje na svetovnem prvenstvu, skupaj z Münchnom in Schöngauvom pa se bo znova potegoval za oživitev olimpijske slave, saj kandidira za zimske igre leta 2018. Več na spletni strani www.gapa.de. Foto: EPA
Innsbruck, Avstrija. Gostitelj iger leta 1964 in 1976. Slikovito avstrijsko mesto na Tirolskem, v primerjavi z drugimi prireditelji precej veliko (ima več kot 117.000 prebivalcev) in z bogato zgodovino, je eno izmed treh mest, ki je zimske igre gostilo kar dvakrat. Poleg Innsbrucka v to skupinico sodita še ameriški Lake Placid in švicarski Sankt Moritz. V tej zimsko-športni meki vsako zimo v povprečju skupno zapade več kot osem metrov snega, zato so bili prireditelji leta 1964 izjemno presenečeni, ko so bile igre takrat ogrožene zaradi pomanjkanja te padavine. Prog je za več kot 500 kilometrov, znamenita je tudi skakalnica na Bergislu, ki je tudi ena izmed štirih postaj novoletne skakalne turneje, a Innsbruck ponuja še nekaj več - izjemno baročno arhitekturo v središču mesta. Novih olimpijskih iger ni na vidiku, a leta 2012 bodo gostili prve mladinske zimske olimpijske igre, na katerih bodo lahko nastopali športniki, stari med 14 in 18 let, sicer pa bodo, podobno kot 'prave', potekale vsake štiri leta. Več na spletni strani www.innsbruck-tourism.at. Foto: EPA
Lake Placid, ZDA. Gostitelj iger leta 1932 in 1980. Lake Placid, prvi ameriški gostitelj zimskih iger, ki leži na skrajnem severovzhodu v zvezni državi New York, še vedno ponuja veliko zimskih radosti, še posebej ljubiteljem aktivnih počitnic, ki lahko na svežem zraku ribarijo v ledu, se sankajo, plezajo po ledenih stenah, se vozijo z motornimi sanmi ali se z različnimi pripomočki po snegu spuščajo v dolino. Prvo pa seveda še vedno ostaja smučanje in sicer na olimpijskem prizorišču Whiteface Mountain, ki je nekaj kilometrov oddaljeno iz mesta in spretnost smučarjev preizkuša z najbolj strmimi programi vzhodno od Skalnega gorovja. Obiskovalci lahko košček zgodovine obiščejo v olimpijskem kompleksu in olimpijskem muzeju, se z dvigalom povzpnejo do vrha skakalnice ali dajo na plan svoj športni duh in se preizkusijo v drsanju in hitrostnem drsanju na ovalu. Za piko na i so tu še trgovine, restavracije in pivnice. Več na spletni strani www.lakeplacid.com.
Lillehammer, Norveška. Gostitelj iger leta 1994. Čeprav je od iger minilo 16 let, je Lillehammerju uspelo ohraniti olimpijski duh, ki ga je mogoče čutiti na vsakem koraku. V Norveškem olimpijskem muzeju si lahko ogledate zgodovino športnih bojev od antične Grčije do danes, poseben poudarek pa je seveda namenjen domačim igram in norveškim olimpijskim junakom s teh iger. Olimpijski park združuje pet prizorišč, ki so danes na voljo domačinom za rekreacijo. Prvovrstno izkušnjo ponuja tudi nekdanja olimpijska proga za bob in sankanje, po kateri se lahko v spremstvu izkušenega 'pilota' tudi spustite in dosežete hitrost skoraj sto kilometrov na uro, smučarske zanesenjake pa čakajo proge v Kvitfjellu, ki so ga zgradili posebej za olimpijske igre. Gre za eno najsodobnejših smučišč na svetu, saj okoli 85 odstotkov vseh prog zasnežujejo z umetnim snegom. Se še spomnete norveškega slalomista Oleja Kristiana Furusetha? Dobitnik srebrne medalje z iger leta 1998 ima v Lillehammerju hotel, ki je svoja vrata odprl lani. Več na spletni strani www.lillehammer.com.
Sankt Moritz, Švica. Gostitelj iger leta 1928 in 1948. Sankt Moritz, eno izmed 13 zimsko-športnih središč v tej regiji v švicarskih Alpah, je bil turistični kraj že dolgo predtem, preden je v ta kraj s 5.100 prebivalci prišel olimpijski ogenj. Že v bronasti dobi so sem prihajali tujci, saj so verjeli v zdravilne lastnosti vode, ki izvira visoko v švicarskih gorah, in tamkajšnjega blata. Ta tradicija se je ohranila vse do danes, saj je v kraju mogoče najti tudi blagodejne terme. Kljub temu pa je bilo leto 1948 odločilno za izjemen razvoj turizma, saj so največ infrastrukture zgradili prav v desetletju pred drugimi igrami. Danes še vedno delujeta skakalnica in olimpijska proga za bob, olimpijski stadion pa je bil spremenjen v zasebno rezidenco oblikovalca notranje opreme Rolfa Sachsa. Poskrbljeno je tudi za smučarje in deskarje, ki lahko svoj olimpijski duh preverijo na smučišču Corviglia, nato pa zaspijo v mnogih hotelih s petimi zvezdicami ali pa udobnih lesenih kočah. Več na spletni strani www.stmoritz.ch. Foto: EPA
Sapporo, Japonska. Gostitelj iger leta 1972. Peto največje mesto na Japonskem se je zapisalo v zgodovino leta 1972, ko je državi prineslo organizacijo prvih zimskih iger - in sploh prvih zunaj Evrope ali Severne Amerike. Čeprav je od takrat minilo že skoraj 40 let, se Sapporo še vedno 'sonči' v tej bogati dediščini. Igre so tudi domačinom prinesle veliko veselja, sploh v smučarskih skokih, kjer so odnesli kar vse tri medalje, na skakalnem stadionu Mount Okura pa še vedno potekajo tekme za svetovni pokal. V muzeju so zanimivi simulatorji, s katerimi lahko obiskovalec vsaj približno občuti, kako je skakati na smučeh ali izstreliti naboj pri biatlonu. Smučarske proge so iz mesta oddaljene le 20 minut, v širši regiji Hokaido, ki slovi po kmetijah, jezerih in neokrnjenih gozdovih, pa je nanizanih še več smučišč. V mestu vsako leto poteka tudi snežni festival, na katerem udeleženci oblikujejo umetnine iz snega in ledu. Več na spletni strani www.japantravelinfo.com. Foto: EPA
Squaw Valley, ZDA. Gostitelj iger leta 1960. Pred igrami je bilo Squaw Valley smučišče z eno samo eno sedežnico, okoli prog pa je bilo nanizanih le nekaj hiš. Danes premorejo 33 sedežnic, a Squaw Valley ostaja rekorder v eni kategoriji - to je najmanjši kraj, ki je kadar koli gostil najboljše zimske športnike. Leži v bližini jezera Tahoe in vsako zimo dobi obilno pošiljko snega, hkrati pa se lahko pohvali tudi z več kot 300 sončnimi dni. Squaw Valley je svetu pokazal, da lahko tudi pregovorno poletna Kalifornija priredi igre na snegu in ledu. Januarja, ko je minilo 50 let od iger, so pripravili veliko praznovanje, saj so izvedli celo predajo olimpijskega ognja in ponovno uprizorili najbolj zanimive tekme. Obiskovalci lahko smučarsko znanje preverijo z ramo ob rami z olimpijskim zmagovalcem Jonnyjem Moseleyem. Več na spletni strani www.squaw.com.