Po poročanju podatkovnega mesta Planetoscope v Franciji na leto porabijo 10 milijard baget, torej 320 na sekundo. "Podelitev statusa nesnovne kulturne dediščine bageti bi bilo dodatno potrdilo, da ta prehrambna praksa, ki je del vsakdanjega življenja mnogih ljudi, predstavlja dediščino sama po sebi," je povedalo francosko ministrstvo za kulturo, ki pa je ob tem opozorilo, da število pekarn po državi stalno upada.

Francija je tako za Unescov status nesnovne kulturne dediščine predlagala bageto, ki je eden izmed najpomembnejših francoskih simbolov in je še dandanes povezana s francosko kulturo. Unesco sicer vsako leto status nematerialne dediščine podeli približno 100 različnim stvarem po svetu.

Obstajajo različni miti in legende o izvoru

Zgodovina bagete je negotova, saj obstajajo različne zgodbe o tem, kako in zakaj je nastala. Ena izmed legend zasluge pripisuje gradnji pariške podzemne železnice konec 19. stoletja. Bageta naj bi nastala, da bi se kruh lažje delil med delavci – brez uporabe nožev, ki bi jih lahko v primeru prepirov uporabili kot orožje.

Spet druga zgodba o izvoru pa trdi, da je bageta nastala, ko je Napoleon ukazal, naj bo kruh ožji, da bi ga lahko njegovi vojaki lažje nosili.

Znamenita štruca kruha je kljub pomembni vlogi v francoski zgodovini in kulturi, svoje ime uradno dobila šele leta 1920. Takrat je nov zakon natančno določil njeno minimalno dolžino in težo – 40 centimetrov in 80 gramov.