Omar, četrti bin Ladnov sin, danes živi v Normandiji na severu Francije z britansko ženo Zaino, ki je od njega starejša 25 let in je sama slikarka. Spoznala sta se leta 2006. Da bi se spopadal z duhamornostjo covidnih zaprtij, se je tudi bin Laden mlajši lotil slikanja – in kot je povedal v pogovoru za Vice, odkril svoje pravo poslanstvo.

Med njegovimi stvaritvami najdemo slikovite, živopisne upodobitve ZDA, še zlasti puščavskega jugozahoda, države, ki je sam nikdar ni obiskal, države, ki je bila tarča njegovega očeta vrsto let, vse skupaj pa je kulminiralo v terorističnih napadih 11. septembra 2001, katerih arhitekt je bil prav Savdijec, ki so ga ameriške sile v tajni operaciji nazadnje leta 2011 le izsledile in ubile.

Omarjeva dela vključujejo tudi gorske krajine Tora Bora v Afganistanu, kjer se je njegov oče po napadih vrsto let skrival pred ZDA.

Kot je povedal za Vice, je vrsto let trpel za posttravmatsko motnjo, potem ko je kot otrok moral z družino zapustiti družinski dom v savdskem pristaniškem mestu Džeda in se seliti od Sudana v nemirni Afganistan, ko je njegov oče izvajal svoj militantni aktivizem. Omar se je pozneje odrekel svojemu očetu in zapustil Afganistan.

"Želim, da svet ve, da sem zrasel; da se prvič v svojem življenju počutim udobno v svoji koži; da je preteklost preteklost in da se moramo naučiti živeti s tem," je povedal. "Naučiti se moramo oproščati, če že ne pozabljati, da bi našli svoj mir."

Uteho najde v Clintu Eastwoodu

Zanimivo je, kako močno vez ima bin Laden z ZDA – kljub vsej zgodovini med to državo in njegovim očetom. Kadar začuti, da se ga loteva depresija, denimo poseže po filmu Neoproščeno, (anti)vesternu Clinta Eastwooda o starajočem se izobčencu in morilcu, ki sprejme še zadnjo akcijo po tem, ko se je že preusmeril v kmetovanje.

Sicer pa slika, večinoma krajine – puščavske prizore z nabrežja Nila v mesečini ali pa neukročeno rdečo skalnato pokrajino ameriškega zahoda z visokimi osamelci in živalskimi lobanjami pod kaktusi.

Dar za umetnost je podedoval po mami, pravi. "Moja mama obožuje slikanje, pa tudi ena od mojih sester. Zelo dober umetnik je tudi moj stric. Tako da imam to v krvi."

S slikami oživiti spokojnost otroških dni

V zadnjem letu dni, pandemičnem letu dni, je naslikal več kot ducat izvirnih del, vse v naivnem slogu, v močnih, živih barvah in ekspresionističnih potezah čopiča. V slikah je zaznati skoraj otroško preprostost, kar ni naključje.

Omar skuša, na pol nezavedno, s slikami poseči v neko oddaljeno preteklost miru, izgubljene otroške spokojnosti, davno pred vsem nasiljem in prelivanjem krvi. "Pogrešam zabavne čase, čase, ko sem bil premlad, da bi vedel določene stvari, prenedolžen, da bi videl svet okoli sebe. Pogrešam prostrane puščavske sipine in neskončno morje. Pogrešam otroštvo," pravi.

Omar se spominja, da je že pri sedmih letih narisal "krasne risbe" očetovih konjev, od katerih je eno lahko celo obesil na steno učilnice v šoli. Pravi, da je to edini lepi spomin iz tistega obdobja. Dve leti pozneje je Sadam Husein napadel Kuvajt in Osama bin Laden, prepričan, da bo moral obvarovati Savdsko Arabijo pred iraškimi silami, je preuredil družinsko kmetijo v vojaško oporišče.

Obsoja napade 11. septembra

Tri leta pozneje, ko so se skrhale tudi vezi bin Ladna s Savdijci, se je družina umaknila v Sudan. Najstniška leta je Omar preživel brez obstanka, odvisen od očetovih angažmajev. Pri 15 letih so ga poslali v Al Kaidin center za usposabljanje blizu Tora Bore, da bi ga pripravili na bitke proti zahodnim silam. Pri 16 je bil že v prvih bojnih linijah afganistanske državljanske vojne.

Pravi, da si nikdar ni bil zares blizu z očetom, strogim in nasilnim družinskim patriarhom, ki je sinovom odrekal igrače, namesto tega pa jih je usposabljal za bitke in celo samomorilske napade. 18 mu je bilo, ko je imel končno vsega dovolj in se je odločil, da se distancira od Al Kaide in z mamo odpotuje v Sirijo. Zadnjič, ko je videl svojega očeta, je bilo v Afganistanu leta 2001.

20 let mu je bilo, ko se je zgodil 11. september. Napade je Omar vsa ta leta vseskozi obsojal, očetovo nasilno ideologijo pa zavračal. Čeprav je ohranil družinsko ime, pa se na vse pretege skuša distancirati od temačne konotacije imena bin Laden.

"Veliko ljudi misli, da so Arabci, še posebej bin Ladni, še zlasti Osamovi sinovi, vsi teroristi. To ni res," je dejal za AP leta 2008. Kot pravi, bi rad postal "ambasador miru" in tako popravil očetovo "veliko napako". Pa četudi zgolj s pomočjo spokojnih slik.