Asistenčni sistemi v vozilih imajo v večini enake oznake, a kakovost delovanja med znamkami, celo modeli znotraj znamk je lahko zelo različna. Foto: MMC RTV SLO
Asistenčni sistemi v vozilih imajo v večini enake oznake, a kakovost delovanja med znamkami, celo modeli znotraj znamk je lahko zelo različna. Foto: MMC RTV SLO

Avtonomna vožnja, najbolj vroča tema od iznajdbe avtomobila samega. Zato se pri Avtomobilnosti venomer znova vračamo k tej temi. Tudi na avtosalonih in pri prodajalcih avtomobilov je avtonomna vožnja oziroma samodejna vožnja velikokrat uporabljena.

Tudi zaradi novih kupcev, predvsem mladih, ki jih zanimajo tehnologije. Čas, preživet v avtonomnem avtomobilu, bi mladi izkoristili za družbene medije, medmrežje, spet drugi bi ga izkoristili za delo ali pa zgolj preživljanje prostega časa. Zato je nastalo veliko strokovnjakov, ki vsak dan na svojem področju predavajo, kaj avtonomna vožnja je, kaj bo in kaj prinaša.

Pravijo, da bo vožnja z avtonomnimi avtomobili postala varnejša, bolj pretočna, torej bomo v vozilih preživeli manj časa, okolje pa bo ostalo čistejše. Pa bo res?

Oglaševalski stroj
Prečesali smo, kaj nam avtomobilski proizvajalci trenutno prodajajo pod pojmom avtonomna vožnja. "Tehnologija bistveno prehiteva tako družbo kot naše razumevanje, kaj lahko. Razumemo, da tako avtoindustrija kot oglaševalski stroj vabita k različnim oznakam – k temu, da smo kupili polavtonomni avtomobil. Prodajajo nam, da lahko avtomobil nekaj sekund vozi sam, ne da bi držali volan, česar sploh ne bi smeli početi," pravi avtor Avtomobilnosti Andrej Brglez, ki se je posvetil tehnologiji, ki omogoča delovanje asistenčnih sistemov in s tem t. i. polavtonomne vožnje.

Eden najpomembnejših sistemov je napredni radarski tempomat (spoznate ga pod oznako ACC). Aktivira se ga in deluje podobno kot klasični tempomati, ki smo jih že vrsto let navajeni v vozilih. Omogoča nastavljanje varnostne razdalje, ko avtomobil spredaj zavre, tudi naš avtomobil prilagodi hitrost in se po potrebi ustavi. Kar pride prav v prometnih konicah, saj avtomobil tudi samodejno spelje naprej skupaj z vozilom pred njim v koloni. Radarski tempomat torej ni uporaben le pri vožnji po avtocesti, ampak tudi v mestni gneči. Najnaprednejši sistemi berejo hitrostne omejitve, kamera zazna hitrost in pošlje signal, da jo sistem zmanjša ali pa poveča. Tako se lahko izognemo kazni za prehitro vožnjo. Navigacija na primer pa lahko prepozna ovinek in ustrezno zmanjša hitrost.

Tudi zaradi vse večjega števila asistenčnih sistemov, ki najenostavneje delujejo v kombinaciji s samodejnim menjalnikom, bo v prihodnosti vse manj vozil z ročnimi menjalniki. Foto: Ford
Tudi zaradi vse večjega števila asistenčnih sistemov, ki najenostavneje delujejo v kombinaciji s samodejnim menjalnikom, bo v prihodnosti vse manj vozil z ročnimi menjalniki. Foto: Ford

Sistemi delujejo zelo različno
"V Avtomobilnosti smo z avtomobili različnih znamk v takem režimu delovanja, ko smo zavirali in pospeševali, prevozili že tisoče kilometrov. Smo navdušeni in jih toplo priporočamo," pravi Brglez in dodaja: "Če se boste v prihodnosti odločali za nakup avtomobila z radarskim tempomatom, pozor, pod enakim tržnim imenom se skrivajo zelo različne izvedbe tega na videz enakega sistema. ACC daleč največjo raven udobja ponudi s samodejnim menjalnikom. Avtomobil sam zavira in pospešuje, z ročnim tega ne more narediti. Tudi tega ne bi storil, če bi bil povezan s klasično ročno zavoro."

Druga, bolj skrita past pa tiči v kombinaciji različnih asistenčnih sistemov, od tega, kako zavirajo, do katere hitrosti zavirajo, kako so pri tem nežni in hitri. Razlike v delovanju ACC-ja in vgrajenih sistemov so v praksi zelo različne. Komercialno pa se vsi prodajajo praktično pod istim imenom.

S pritiskom na tipko lahko danes že dosežete, da avtomobil sam ohranja položaj na sredini voznega pasu oziroma bo preprečil, da zapeljete s ceste v jarek. Sistem preverja črte našega cestišča oziroma bankine, največkrat s kamero, skrito za vzvratnim ogledalom. Vendar pa moramo ločiti med dvema sistemoma.

Ene odbija kot žogico, drugi lepo sledijo
"Sistem LCA z rahlim navorom v volanu in s pomočjo kamere, ki zaznava oba robova, skrbi, da ste ves čas na voznem pasu. To je napreden sistem za ohranjanje voznega pasu, ki preprečuje, da bi ga zapustili. Z LCA-jem se izognete takim okoliščinam. Sploh nimate priložnosti, da bi zavili z voznega pasu," je za oddajo Avtomobilnost povedal Thomas Form, pri koncernu Volkswagen zadolžen za razvoj.

Razlike v delovanju teh sistemov so zelo velike. Ne samo med proizvajalci, ampak tudi znotraj blagovne znamke med modeli avtomobilov. Na testih smo se prepričali, da lahko avtomobil potuje kot žogica čez sredino voznega pasu, drugič na bankino, ali pa so volani pregrobo odzivni in prevzamejo nadzor, avtomobil pa samodejno in bolj grobo zavija.

Nekateri so že sposobni tako dobro držati smer vozila na sredini voznega pasu, tudi v ovinku, da voznika kar vabijo, da spusti roke in volan sam zavija. "Tukaj prestopamo na območje, kjer ne bo na preizkusu le tehnologija, ampak vozniki, ki so sposobni tudi ob takih asistencah ohraniti trezno glavo in roke na volanu," pravi Brglez.

Pogledali smo v bližnjo prihodnost
"Na drugi stopnji bo lahko voznik v stiski takoj prevzel nadzor nad vozilom. Volan lahko spustite, recimo za deset sekund, potem pa vas sistem opozori, da se ga vsaj dotaknete in "sporočite" avtomobilu, da ga lahko upravljate, da ste budni. Na tretji stopnji je malo drugače. Vozilo bo ravnalo bolj ali manj enako, le več časa za odziv boste imeli. Avtomobil bo moral predvidevati za kakih deset sekund vnaprej," pravi Josef Schlossmacher, vodja komunikacij pri Audiju.

V Teslinih avtomobilih naj bi vozniki, ne da bi držali volan, prevozili že več kot milijardo kilometrov. A zgodile so se tudi tragične nesreče. Foto: Tesla Owners Club Italia/
V Teslinih avtomobilih naj bi vozniki, ne da bi držali volan, prevozili že več kot milijardo kilometrov. A zgodile so se tudi tragične nesreče. Foto: Tesla Owners Club Italia/

Thomas Form še pravi: "Lahko berete, gledate video, počnete marsikaj, le spati in zapustiti sedeža ne smete. Če vozilo ne bo kos razmeram, bo nadzor vrnilo vozniku. Voznik bo imel za prevzem nadzora na voljo od osem do deset sekund. V tem času lahko preusmerite pozornost od knjige, teže pa je, če zaspite."
Toda že danes se po evropskih cestah vozijo avtomobili, pri katerih vozniki ne pritiskajo pedalk ali držijo volana.

"Treba je opraviti od 95 do 98 odstotkov simulacijskih voženj, voziti pa moramo tudi po javnih cestah. Na jugu Nemčije imamo avtocesto, ki je pripravljena za ta sistem. Tam opravljamo testne vožnje. Opravljamo jih sami med razvojnim procesom, a tudi v sodelovanju s prometnimi službami v postopku homologacije. Tam imamo številne označbe za kalibracijo sistemov," razlaga Schlossmacher.

Kakšni so ti znaki, nas je zanimalo? Audijev strokovnjak pravi, da so to grafična znamenja, ki jih zaznajo v naše avtomobile vgrajene kamere. Ta znamenja, ki jih najdemo na nekaterih točkah, omogočajo, da sistem natančno zazna kraj, hitrost in prometne razmere. Omogočajo tudi reprodukcijo celotne vožnje.

Ali za preizkuse potrebujejo posebno dovoljenje? Sogovornik odgovarja: "Imamo splošno dovoljenje za vožnjo. Vse je treba dokumentirati, ne potrebujemo pa dovoljenja za vsako posamezno vožnjo. Postopek je ustaljen."

Vrnimo se še enkrat na začetek. Ko smo pisali o zavajanju. Vsi sistemi, ki smo jih preizkusili, nimajo zveze z avtonomno vožnjo. Gre za sisteme, ki jih toplo priporočamo, a so le pomočniki. Zato jim pravimo asistenčni sistemi in so nastavek za avtonomne samovozne avtomobile, ki prihajajo. To, kar danes poznamo, je druga raven avtonomne vožnje in ni avtonomna vožnja.

Zato je kar strašen podatek, da so v teslah vozniki prevozili že več kot milijardo kilometrov, ne da bi držali roke na volanu. Ravno zato, ker Tesla s pretiranim oglaševanjem vabi voznike, da izpustijo volan, so jih zakonsko prijeli. "Dokler bo v avtomobilu volan, bo za vsako nesrečo kriv voznik," končuje Brglez.