MMC RTV SLO/V tokratni Avtomobilnosti smo se posvetili množici podatkov, s katerimi bomo vozniki med vožnjo povezani med seboj in infrastrukturo, ki bo omogočala bolj pretočen in varen promet.
Vidimo svet, v katerem se bodo vozila med seboj sporazumevala, vozniki in vozila pa bodo komunicirali z infrastrukturo in tako zmanjševali gnečo. Ljudje si bodo rutinsko izmenjevali vozila in druga sredstva za svoje vsakdanje poti. Foto: MMC RTV SLO
Eksperimenti, ki so se že začeli, bodo vodili k popolnoma novemu modelu transporta in mobilnosti v naslednjih desetih letih in še naprej. Mesta bodo postala pametna. Foto: MMC RTV SLO
Vsekakor avtonomna vožnja prinaša številne prednosti za veliko skupin uporabnikov, na primer mlajše, ki še nimajo izpitov, starejše, ki bodo bolj mobilni. Foto: Volvo

Velika mesta postajajo še večja. Prostor, ki ga namenjajo ljudem, pa se krči. To ni nič novega. Na to problematiko so že davno tega opozarjali arhitekti in urbanisti velikih mest. Zanimivo je, da se je šele pred kratkim začelo o tej tematiki razmišljati skupaj s širšo javnostjo.

"Razmisleki o tem, kako naj se potuje in živi v mestih brez avtomobilov, je zdaj zelo živahna. Avtomobili niso zarezali samo v mesta in ukradli površine, namenjene ljudem, ampak tudi v pokrajino - z avtocestami, predori, viadukti," pravi avtor oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez, ki opozarja še na nekaj, kar pogosto pozabljamo: "Na to, da so se vzporedno z avtomobili in gradbeništvom razvijale popolnoma nove panoge, nove smeri arhitekture, urbanizma, sociologija prostora, razmišljanja o tem, kako bomo skupaj z avtomobili živeli v urbani skupnosti."

Zato je danes treba razmišljati, kako oblikovati velika mesta brez avtomobilov, ne pa toliko o tem, kako jih prilagoditi novim avtonomnim ali električnim avtomobilom. O tem se ne pogovarjajo le v velemestih, ampak tudi v Ljubljani.

Zaustaviti širjenje mestnega obrobja
Govorili smo tudi z arhitektom in ljubljanskim podžupanom prof. dr. Janezom Koželjem, ki pravi, da moramo v Evropi zaustaviti širjenje mestnega obrobja in graditi mesta navznoter. "V tem igra mobilnost zelo pomembno, če ne ključno vlogo. Kako zagotoviti v zgoščenem mestu, na ozkih ulicah, na zgodovinskih trgih, odvijanje vseh različnih oblik mobilnosti oziroma različnih oblik prometa. Naravi mesta in mobilnosti se morata na neki način spojiti v sistem, ki deluje, součinkuje, ki je drug drugemu prijazen. Danes živimo v času računalniške tehnologije, ki se vklaplja v strategijo pametnih mest," razmišlja Koželj.

Problem je torej končno postal rešljiv. In rešljiv je s pogovorom strokovnjakov iz popolnoma različnih področij. Tu namreč trčijo skupaj gospodarstvo, politika, sociala, tehnika, okolje. Tako lahko naštejemo vse akterje, ki imajo svoje želje v strogem mestu.

Enega prvih korakov k rešitvi, ki bo udobna, koristna ali vsaj sprejemljiva za čim več dejavnikov, je tokrat v Sloveniji naredil Volvo. Zbrali smo se na debatnem panelu Oblikujemo prihodnost mobilnosti. Tudi ekipa Avtomobilnosti je na njem sodelovala. Dotaknili smo se tudi teme - digitalizacija mesta.

Mladi se obračajo k elektriki
Pogledali smo, kako mladi študentje ekonomske fakultete zrejo v prihodnost mobilnosti. Kot kažejo njihove izjave, so še kar precej prizemljeni. "Večina mladih, oziroma skoraj vsi, si želi postati lastnik električnega vozila,“ pravi prof. dr. Maja Konečnik Ruzzier iz Ekonomske fakultete, kar se verjetno navezuje na to, da mladi, ko razmišljajo o mobilnosti, tot povezujejo z okoljem in okoljsko problematiko. "Drugi zanimiv izsledek pri mladih pa je, da imajo lastništvo avtomobila še vedno za pomemben dejavnik, čeprav so mladi, še pravi sogovornica in dodaja, da večina še vedno meni, da je lastniški avtomobil nujen, ga želijo; v manjšini so tisti, ki menijo, da ni nujno, da ga imajo, pa vendar zaradi okoliščin na slovenskem trgu menijo, da se tudi v prihodnosti lastniškemu avtomobilu ne bomo mogli odreči. Konečnik Ruzzier še razmišlja: "Ne moremo reči, da niso naklonjeni multimodalnosti, ampak jo kombinirajo ob svojem avtomobilu. Mogoče tudi zato, ker so študentje ekonomskih smeri, so v povezavi s car sharingom dejali, da so pripravljeni nanj, vendar razmišljajo o stroškovnem, ekonomskem vidiku.“ Na tej stopnji mladi še ne razmišljajo o avtonomnih vozilih, jih poznajo, določeni posamezniki bi se jim bili pripravljeni prepustiti, več pa jih ima zadržke, moralne, etične, predvidevajo, da bo to zaživelo čez 10 let ali še pozneje.

Vprašanje zadnjega kilometra
"Če smo v razmišljanjih, kako se bodo oblikovala velika in tudi majhna mesta, kot je Ljubljana, še bolj drzni, potem vemo, da pri multimodalnosti govorimo o problemu zadnjega kilometra,“ razmišlja Brglez. Gre namreč za to, da ne moremo gledati mobilnosti znotraj mesta izolirano od vsega ostalega, se pravi intermobilnosti. Če hočemo, da bo problem zadnjega kilometra, ko z nekim prevoznim sredstvom, s katerim prihajamo v mesto, ne moremo priti do ciljne točke drugače kot peš ali z električnim okoljsko trajnostno oblikovanim prometom, ki izključuje avtomobile, moramo vplesti čisto nove tehnologije, predvsem upravljanja z veliko količino podatkov.

"Če pogledamo še bolj v prihodnost, ko bodo avtonomni avtomobili te podatke pošiljali v "oblak" tistim, ki jih bodo, upamo, pametno razporejali, bomo prišli do položaja, ko nas bodo avtonomni avtomobili zjutraj odpeljali v službo in potem odšli na neko parkirišče, ki bo zunaj mesta ali na njegovem obrobju. Ko ne bomo zasedali prostora v mestu in bo ta prostor namenjen parku ali kakšnemu novemu drevesu,“ dodaja Brglez, ki še pojasnjuje: "Če bodo v prihodnosti ti podatki pametno povezani z infrastrukturo, si predstavljamo avtocesto, ki bo na vroč poletni dan ob štirih popoldne, ko bi vsi želeli čim hitreje na morje, le enosmerna cesta. Vsi pasovi za avtonomna vozila bodo vodili proti morju, torej po dva na vsaki strani. Tisti, ki bodo šli v drugo smer, pa bodo z nekoliko zamika potovali pozneje. To pa bo mogoče le, če v avtu ne bo volana in voznika. Vozil bo avtonomno. Za vse skupaj pa je potrebno nekaj, čemur se po angleško reče „big data“ - neki velik vir neizkoriščenih podatkov.“

Telekomunikacijska podjetja v nizkem startu
Peter Slovša
, koordinator inovacij v A1 Slovenija pravi, da v vsakem trenutku zbirajo ogromne količine podatkov. Preko vsakega mobilnega telefona ali raznih drugih naprav, ki pošiljajo podatke v oblak. Vsi ti podatki se nekje zbirajo, ampak jih na žalost še ne obdelujejo in ne uporabljajo v namene, za katere bi jih lahko uporabljali. "Na primer za nove storitve in produkte, ki bi končnemu uporabniku olajšali življenje,“ pravi sogovornik.

Telekomunikacijska podjetja se zavedajo tega, da bo potreba po prenosu podatkov oziroma izmenjavi vedno večja, tako z vidika količine in hitrosti. Avtonomna vozila bodo zahtevale nekaj, česar trenutno še ni na trgu. To je izjemno hiter odzivni čas pri prenosu in izmenjavi nekih podatkov.

Kako močno povezavo potrebuje avtonomno vozilo, povezano v sistem? Slovša pravi, da bi bil za samo količino podatkov, ki jih bodo avtonomna vozila potrebovala, omrežje LTE dovolj. Vendar pa se pri njih pojavlja večje vprašanje odzivnosti, torej kakšen je čas iniciacije, ko bo neko sporočilo poslano v oblak. To trenutno še ni na zadovoljivi ravni. Če zdaj govorimo o nekaj 10 milisekundah reakcijskega časa, bomo morali v primeru samovozečih vozil govoriti v milisekundah.

Strah je odveč
Kaj pa, če omrežje pade? "To lahko v končni fazi pomeni katastrofo,“ pravi Slovša, ki nadaljuje bolj optimistično: „Ampak brez strahu, najverjetneje bodo nekje v ozadju neki varnostni mehanizmi, ki bodo preklopili v neki varen način delovanja. Domnevam, da ne bo nič prepuščeno naključju.“

Bo potrebno tudi povezovanje z vami kot razmičnimi operaterji, se pravi z različnimi mesti, da bodo dovolili dostop do infrastrukture, polnilnih mest, parkirnih mest, celotnim sistemom. Konec koncev se bo poleg mobilnosti spreminjalo tudi mesto, okolje, naše navade. Sogovornik iz sveta telekomunikacij se strinja, da bo nujno ne samo povezovanje mesta in telekomunikacijskih operaterjev, ampak povezovanje telekomunikacijskih operaterjev z vsemi ponudniki transportnih storitev: "Ko bomo imeli na voljo različne načine transporta, jih bo treba med seboj kombinirati. Na eni strani bo kombiniranje avtonomne vožnje z avtomobilom, med ponudniki javnih prevozov, bodisi avtobusa bodisi vlaka, kolesi, manjšimi električnimi vozili v urbanem mestu in v končni fazi tudi sama pešpot. Tukaj je smiselno, da se podjetja povezujemo med seboj. Ne samo zaradi same povezljivosti, ki jo telekomunikacijski operaterji ponujamo, ampak tudi z vidika razvoja novih aplikacij, novih platform, ki bodo omogočale te storitve. Neka enotna platforma bo morala različne ponudnike združevati v enotno ponudbo za končnega uporabnika, da bo ta zadeva zanj čim bolj preprosta in uporabna.“

In ko smo ravno pri varnosti, spomnimo, da bo digitalni nadzor nad mobilnostjo v resnici prinesel prav na tem področju ključne koristi.

Na ravni Evropske unije zastoji povzročajo približno eno milijardo socioekonomskih stroškov na dan. Bo pa avtomatizirana vožnja skupaj z digitalizacijo prinesla veliko stvari. "Pričakujemo velik upad prometnih nesreč, s tem upad smrtnih žrtev in težko poškodovanih, na drugi strani imamo veliko skupino v naši družbi, ki je zdaj odsotna iz mobilnosti, to so starejši, invalidne osebe. Njim bo ta preskok tudi pomenil veliko. S tem bodo lahko enakopraven del družbe,“ meni Blaž Pongračič, ki je član kabineta EU-komisarke za mobilnost in promet.

Vnaprej bomo vedeli, da se bo spustila pnevmatika
Digitalizacija pa bo preskok prinesla tudi v servisni dejavnosti. Mehaniki vas bodo v mehanično delavnico lahko vpoklicali, še preden se vam bo pokvaril avtomobil in boste obstali na cesti. Na največjem sejmu neodvisnih dobaviteljev avtomobilske tehnike Automechaniki so natančno preučili prav povezane in avtonomne avtomobile, kar je sovpadalo s tematiko sejma »Tomorrow's Service & Mobility"«(Storitve in mobilnost prihodnosti).

Poprodaja in mehanične delavnice bodo morale glavno skrb posvetiti povezljivost. To nam je med nedavnim obiskom v Sloveniji potrdila tudi Laurianne Krid, generalna direktorica FIA regije I, ki je dejala, da vas bodo mehaniki v mehanično delavnico lahko vpoklicali, še preden se vam bo pokvaril avtomobil in boste obstali na cesti. Če bo neki senzor zaznal, da vam pušča zrak v pnevmatiki, vas bo lahko na to mehanik opozoril, še preden boste ostali s prazno pnevmatiko na cesti, enako velja za druge sisteme v vozilu.

V zadnji oddaji Avtomobilnost smo se z različnimi sogovorniki pogovarjali o mestu, prometu, oblikovanju, o električnih avtomobilih, samovozečih vozilih in seveda tudi o podatkih, ki jih avtomobilnost s povezljivostjo tudi prinaša.