V ekipi pustolovcev je bil tudi pravnuk polarnega raziskovalca Sira Ernesta Shackletona, ki je leta 1916 poskusil prečkati Antarktiko, a bil neuspešen. Čeprav santa fe ne sodi med bolj zmogljiva terenska vozila na trgu, je bil kos tej avanturi le s peščico predelav.

Predelave na vozilu si je zamislil vodja odprave Gisli Jónsson. Na vozilo je dal namestiti ogromne pnevmatike z nizkim tlakom, novo vzmetenje in bočne kolesne prenose, ki so prispevali k 50-centimetrski oddaljenosti od tal ter zagotovili 37-stopinjski vstopni in 39-stopinjski izstopni kot. V avtomobil so namestili tudi 230-litrski rezervoar za gorivo in sistem prilagodili edinemu gorivu, ki je na voljo na Antarktiki – Jet1. Slednje ima dodane aditive za boljše mazanje. Popolnoma serijska pa sta ostala 2,2-litrski turbodizelski stroj in samodejni menjalnik.

Ni šlo brez nevarnosti
Na poti so morali prečkati Rossovo ledeno polico. Gre za ledenik, ki je poln nevarnih nevidnih razpok. Zato je bil santa fe prvi osebni avtomobil, ki mu ga je uspelo prečkati, med podvigom pa je bil pripet na tri tovornjake, v primeru, da bi eden od njih padel v prepad. Jónsson je po avanturi povedal, da je z izkušnjami s predhodnih odprav pričakoval več težav. Dodal je še, da je šlo za res dobro ekipo, zelo dobro skupino ljudi in izjemno dobro načrtovano odpravo. Le tako se je mogoče izogniti kritičnim položajem. Največje popravilo, zaradi odpuščenega vijaka, je trajalo le 45 minut.

Veliko ljudi ni verjelo, da jim bo uspelo. Ko so se po 5.800 na ledu prevoženih kilometrih vrnili, pa so jim lahko le čestitali.