Cameron Diaz se je rodila na današnji dan leta 1972. Foto: EPA
Cameron Diaz se je rodila na današnji dan leta 1972. Foto: EPA
Ernest Rutherford
Rutherford velja za utemeljitelja sodobne jedrske fizike, odkril je alfa- in betadelce.
Bruce Leslie McLaren
Bruce Leslie McLaren se je smrtno ponesrečil 2. junija 1970.
Lenin
Leta 1918 je bil ob obisku tovarne Mihelson hudo ranjen Vladimir Iljič Lenin.
Aleksander Lukašenko
Zdajšnji beloruski predsednik je nekoč delal kot obmejni stražar in vojak. Foto: EPA
Thurgood Marshall je postal prvi afroameriški sodnik na Vrhovnem zveznem sodišču v ZDA.
Kremelj
Med Belo hišo in Kremljem so vzpostavili neposredno telefonsko zvezo, t. i. vročo linijo ali rdeči telefon. Foto: EPA
Druga največja mošeja na svetu sprejme do 100.000 vernikov.

Nekdanja manekenka je hči kubanskega očeta Emilia in matere Billie, ki ima indijanske korenine. Njen oče je delal na vodilnem položaju v naftni družbi, njena mati pa je bila posrednica za izvoz.

Diazova je ponosna na svoje latinskoameriške korenine in razume špansko, nezmožnost izražanja v španščini pa delno v šali pojasnjuje s tem, da je Američanka, ki že vso angleščino "komajda obvlada" - a je v njej veliko latinskega duha, ki ga vnaša v vse svoje vloge. Pravi, da ji ljudje zaradi svetlih las in oči večkrat ne verjamejo, da je kubanskega in indijanskega rodu.

Njena igralska kariera se je začela, ko se je na avdiciji potegovala za manjšo vlogo novinarke v filmu Maska (1994) z Jimom Carreyjem. Na svoje izjemno presenečenje je dobila glavno žensko vlogo v omenjenem filmu in se takoj zatem vpisala na tečaj igre. Po velikem uspehu filma in pohvali kritikov je svoje igralske sposobnosti v naslednjih letih razvijala v nizkoproračunskih neodvisnih filmih, kot so Zadnja večerja (1995), Okus po Minnesoti (1996) in Ona je prava (1996).

Med »težjekategornike« se je leta 1997 vrnila v uspešnici Moj bivši se poroči, kjer se je "spopadla" z igralsko veteranko Julio Roberts. Pravi zvezdniški status pa je dosegla leta 1998 s presenetljivo uspešnico bratov Farrelly Nori na Mary.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1483 je umrl francoski kralj Ludvik XI.

Leta 1775 se je rodil Janez Nepomuk Hradecky, ljubljanski župan od 1820 do 1846. Imel je odlične administrativne sposobnosti: med njegovim županstvom so začeli sušiti barje.

Leta 1843 se je rodil nemški astronom Carl Theodor Albrecht.

Leta 1844 je umrl angleški ljubiteljski astronom Francis Baily.

Leta 1852 se je rodil nizozemski kemik Jacobus Henricus van t'Hoff, ki je za svoje delo leta 1901 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1856 je umrl britanski polarni raziskovalec John Ross.

Leta 1871 se je v Brightwaterju rodil britanski fizik Ernest Rutherford, ki velja za utemeljitelja sodobne jedrske fizike, odkril je alfa- in betadelce. Z alfadelci radia je uspešno razbijal jedro dušikovega atoma in tako prvi umetno sprožil jedrsko reakcijo. Leta 1908 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Umrl je leta 1937 v Cambridgeu.

Leta 1918 je bil ob obisku tovarne Mihelson hudo ranjen Vladimir Iljič Lenin. Na voditelja sovjetske Rusije sta streljali pripadnici Socialno-revolucionarne stranke Fanja Kapla in njena sestra Dora.

Leta 1937 se je rodil novozelandski dirkač formule ena in avtomobilski konstruktor Leslie Bruce McLaren.

Bruce McLaren se je rodil v avstralskem Aucklandu kot drugi otrok družine McLaren. Že v mladih letih se je po zaslugi očeta navdušil nad avtomobili in dirkanjem, po zaslugi svojega "botra" Jacka Brabhama, kot ga je poimenoval sam, pa je odpotoval Anglijo. Tam se je povezal z Johnom Cooperjem in leta 1959 je prav z dirkalnikom Cooper debitiral v formuli ena. Že na prvi tekmi je osvojil točke, na svoji tretji tekmi pa je prvič stopil na stopničke. Vse do leta 1980 je ostal najmlajši dirkač v F1, ki je stopil na stopničke.

Svojo prvo zmago je dosegel leta 1960 v Argentini, tisto sezono je bil celo drugi v skupnem seštevku. Po sušni sezoni 61 je leto pozneje zopet osvojil zmago, tokrat na dirkalni stezi v Monaku, sezono pa je končal na tretjem mestu. Leta 1966 je začel dirkati za svoje moštvo McLaren, za katerega je osvojil tudi prvo zmago (leta 1968). Bruce Leslie McLaren se je 2. junija 1970 smrtno ponesrečil na testiranjih v Goodwood Circuitu v Angliji.

Leta 1940 je v Cambridgeu umrl angleški fizik Joseph John Thompson, ki je leta 1897 odkril elektron. Leta 1906 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Rodil se je 18. decembra 1856 v Cheetham Hillu.

Leta 1940 so predstavniki Nemčije, Italije, Romunije in Madžarske sklenili pogovore v tako imenovani dunajski arbitraži. Na njej sta Nemčija in Italija prisilili Romunijo, da je Bolgariji odstopila južno Dobrudžo, Madžarski pa del Transilvanije.

Leta 1942 so v Luksemburgu uvedli vojaško obveznost.

Leta 1954 se je rodil beloruski predsednik Aleksander Grigorevič Lukašenko, ki je bil na mesto predsednika te države imenovan 20. julija 1994.

Leta 1963 so med Belo hišo in Kremljem vzpostavili neposredno telefonsko zvezo, t. i. vročo linijo ali rdeči telefon, ki naj bi zmanjšala nevarnost vojne in napetosti med Vzhodom in Zahodom. Vzpostavitev zveze je bila posledica grožnje uporabe jedrskega orožja.

Leta 1967 je Thurgood Marshall postal prvi afroameriški sodnik na najvišjem sodišču v državi – na vrhovnem zveznem sodišču v ZDA.

Leta 1974 se je pri Zagrebu zgodila huda železniška nesreča, v kateri je umrlo več kot 150 ljudi. To je bila največja železniška nesreča v zgodovini jugoslovanskega železniškega prometa.

Leta 1976 je umrl avstrijsko-ameriški sociolog Paul Felix Lazarsfeld.

Leta 1981 sta v eksploziji bombe, ki so jo podtaknili v pisarni iranskega predsednika vlade, umrla predsednik države Mohamad Ali Radzai in premier Džavad Bahonar.

Leta 1984 so na prvi polet izstrelili vesoljsko plovilo Discovery.

Leta 1991 je Azerbajdžan postal neodvisna država.

Leta 1992 so Srbi prenehali petmesečno obleganje Goražda. Po londonskem dogovoru je poveljstvo bosanskih Srbov umaknilo okoli 100 svojih vojakov, skupaj z njimi pa se je umaknila tudi kolona srbskih beguncev. V napadu zelenih baretk – bosanskih Muslimanov na kolono, je umrlo 22, ranjenih pa je bilo okoli 50 ljudi.

Leta 1993 je maroški kralj Hasan II. v Casablanci odprl drugo največjo mošejo na svetu, ki sprejme do 100.000 vernikov.