Po Washingtonu je imenovana tudi ameriška prestolnica. Foto:
Po Washingtonu je imenovana tudi ameriška prestolnica. Foto:
Koruza prihaja iz Amerike
Za prvi zahvalni dan je Indijanec prinesel koruzo Evropejcem. Foto: EPA
Polotok Florida
Florido so Američani kupili od Špancev za pet milijonov dolarjev. Foto: RTV SLO
Eden najbolj znanih republikancev - George Bush
Prvič so se republikanci sešli leta 1856. Foto: EPA
Grover Cleveland
Za predsednika je bil izvoljen dvakrat; prvič je predsedoval med letoma 1885 in 1889, drugič pa med letoma 1893 in 1897.
Franklin Delano Roosevelt
Ameriški predsednik z najdaljšim stažem in v enem najbolj kriznih obdobij v zgodovini - Roosevelt.
Rafael Hipolito Mejia Dominguez
Dominikanski republiki je predsedoval med letoma 2000 in 2004. Foto: EPA
Peking
Trg nebeškega miru je eden najbolj znanih trgov na svetu. Foto: EPA
Richard Nixon
Po njegovem obisku Kitajske so se izboljšali odnosi med državama. Foto: EPA
Ovca Dolly
Leta 1997 so objavili uspešno kloniranje Dolly. Foto: EPA

Washington je bil leta 1775 izbran za poveljnika revolucionarnih sil. Po koncu vojne leta 1783 se je upokojil in se umaknil na svoje posestvo na Mount Vernonu.

V naslednjih letih je bil eden vodilnih pri oblikovanju besedila filadelfijske konvencije, ki je leta 1787 pripeljala do oblikovanja ustave ZDA. Washington velja za simbol ZDA, enega izmed najboljši ameriških predsednikov in za uresničevanje republikanskih načel v praksi.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1290 pr. n. št. so v Egiptu okronali faraona Ramzesa II.

Leta 1281 je bil za papeža izvoljen Martin IV. Njegovo pravo ime je bilo Simon de Brie. Vladal je do leta 1285.

Leta 1288 je bil za papeža izvoljen Nikolaj IV. Njegovo pravo ime je bilo Girolamo Masci. Vladal je do leta 1292.

Leta 1371 je umrl škotski kralj David II.

Leta 1403 se je rodil francoski kralj Karl VII.

Leta 1440 se je rodil češki in madžarski kralj Ladislaus Posthumus.

Leta 1495 je kralj Karl VIII. vkorakal v Neapelj in zahteval mestno krono.

Leta 1512 je umrl pomorščak Amerigo Vespucci, po katerem se imenuje Amerika.

Leta 1630 je Indijanec Quadequine predstavil koruzo angleškim naseljencem pri njihovi prvi večerji ob dnevu zahvalnosti.

Leta 1632 je Galileo Galilej objavil Dvogovor o dveh glavnih svetovnih sestavih.

Leta 1788 se je rodil nemški filozof Arthur Schopenhauer. Umrl je leta 1869.

Leta 1819 je Španija ZDA prodala polotok Florido za pet milijonov ameriških dolarjev.

Leta 1828 je nemški kemik Friedrich Wöhler iz amonijevega cianata sintetiziral sečnino, prvo umetno ustvarjeno organsko snov.

Leta 1847 se je v mehiško-ameriški vojni bila bitka za Buena Visto, v kateri je 5.000 ameriških vojakov pod poveljstvom generala Zacharyja Taylorja s pomočjo topništva premagalo 15.000 Mehičanov, ki jim je poveljeval Antonio Lopez de Santa Anna.

Leta 1856 se je v Pittsburghu začelo prvo državno srečanje vseh članov republikanske stranke.

Leta 1857 se je rodil ustanovitelj skavtskega gibanja lord Robert Baden-Powell.

Leta 1865 je ameriška zvezna država Tennessee sprejela novo ustavo, v kateri je ukinila suženjstvo.

Leta 1879 se je v Utici, ameriška zvezna država New York, Frank Woolworth odprl prvo od mnogih Woolworthovih trgovin, v kateri so prodajali vse stvari po ceni pet oziroma deset centov.

Leta 1889 je ameriški predsednik Grover Cleveland podpisal zakonski osnutek, ki je dopuščal, da Severna Dakota, Južna Dakota, Montana in Washington postanejo ameriške zvezne države.

Leta 1913 je umrl mehiški predsednik med letoma 1911 in 1913 Francisco Indalecio Madero.

Leta 1914 se je rodil italijanski virolog in Nobelov nagrajenec Renato Dulbecco.

Leta 1921 se je rodil predsednik Centralnoafriške republike Jean-Bédel Bokassa.

Leta 1923 so ZDA prve začele z medcelinskimi poleti raznašati pošto.

Leta 1923 je Albert Einstein prispel v Barcelono, v kateri je obiskal znanstvenika Estebana Terradasa i Illo.

Leta 1932 se je rodil politik Edward Moore Kennedy, brat Johna in Roberta F. Kennedyja.

Leta 1936 se je rodil ameriški znanstvenik in Nobelov nagrajenec J. Michael Bishop.

Leta 1941 se je v Gurabu rodil predsednik Dominikanske republike od 16. avgusta 2000 do 16. avgusta 2004 Rafael Hipolito Mejia Dominguez.

Leta 1942 je ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt ukazal generalu Douglasu MacArthurju umik s Filipinov.

Leta 1942 so začeli Italijani obdajati Ljubljano z bodečo žico. Že naslednji dan je bilo delo končano in začela je veljati odredba o prepovedi prostega vstopa v mesto.

Leta 1943 so v Münchnu usmrtili Hansa Scholla in njegovo sestro Sophie, nemška borca proti nacizmu, ustanovitelja odporniške skupine, imenovane Bela vrtnica.

Leta 1949 je Peking postal prestolnica Kitajske. Po številu prebivalcev je to za Šanghajem drugo nanjvečje mesto na Kitajskem. Peking pa je prometno središče države, saj se v njem sekajo mnoge železniške in cestne poti, ima pa tudi zelo prometno letališče.

Leta 1949 se je 600-kilogramska krava Grady the Cow zagozdila v silosu na neki farmi v Yukonu, ameriška zvezna država Oklahoma, in tako pritegnila veliko medijsko pozornost.

Leta 1958 sta se združila Egipt in Sirija in ustanovila Združeno arabsko republiko.

Leta 1967 je Suharto v Indoneziji odvzel oblast Sukarnu.

Leta 1973 sta se ZDA in Kitajska po obisku predsednika Richarda Nixona na Kitajskem sporazumeli o ustanovitvi uradov za sodelovanje.

Leta 1979 je Sveta Lucija postala neodvisna država.

Leta 1994 je Aldricha Amesa in njegovo ženo pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike obtožilo vohunjenja za Sovjetsko zvezo, kasneje pa so ga obsodili na dosmrtno ječo, njegovo ženo pa na pet let ječe.

Leta 1997 so znanstveniki v Roslinu na Škotskem objavili, da so uspešno klonirali odraslo ovco Dolly, ki se je skotila julija 1996.

Leta 2002 je helikopter MH-47E chinook blizu Filipinov strmoglavil v ocean. V nesreči je umrlo vseh deset članov posadke.