31. ameriški predsednik je bil zmeren liberalec in velik človekoljub. Foto: NN
31. ameriški predsednik je bil zmeren liberalec in velik človekoljub. Foto: NN
Christopher Wren
Christopher Wren je bil astronom, matematik, arhitekt in stavbenik.
Marija Terezija
Marija Terezija je prestol zasedla po smrti očeta Karla VI.
James Chadwick
James Chadwick je leta 1935 prejel Nobelovo nagrado.
Dubrovnik
Na današnji dan so partizanske enote osvobodile Dubrovnik. Foto: EPA
Abu Musab Al Zarkavi
Al Zarkavi je bil med drugim zaprt zaradi posedovanja mamil in spolnega napada. Foto: EPA
Osama bin Laden
Osama in Al Zarkavi sta se spoznala leta 1989. Foto: EPA
Američan kaže fotografijo mrtvega Zarkavija.
Na njegovo glavo je bila razpisana visoka nagrada. Foto: EPA
Andrej Nikolajevič Kolmogorov
Kolmogorov je umrl na današnji dan leta 1987.

Herbert Hoover je bil leta 1928 izbran za republikanskega predsedniškega kandidata. Na volitvah je z lahkoto zmagal. Med letoma 1929 in 1933 je bil 31. predsednik ZDA. Pred tem je delal kot minister za trgovino in je prepričal velika podjetja, da so standardizirala proizvodnjo blaga in uvedla načrtno gospodarjenje. Veljal je za zmernega liberalca.

Herbert Hoover se je rodil 10. avgusta 1874 v ameriški zvezni državi Iowi. Zaslovel je kot človekoljub. Med prvo svetovno vojno in po njej je poskrbel za proizvodnjo in distribucijo hrane v ZDA in Evropi in pomagal turistom, študentom in ostalim, da so se lahko iz Evrope vrnili v Ameriko. Hoover je dejal, da je razlika med diktatorstvom in demokracijo preprosta: "diktatorji gradijo od zgoraj dol, demokracija pa od dna navzgor".

Leta 1929 mu ni uspelo preprečiti borznega zloma in velike depresije, ki mu je sledila. Ponovno je kandidiral za predsednika leta 1932, vendar ga je porazil Franklin D. Roosevelt. Po volitvah je še naprej usklajeval evropski prehrambeni program. Ameriška oblast je upoštevala veliko njegovih priporočil, zato so po njegovem nasvetu ustanovili ministrstvo za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1097 so križarji prišli pred Antiohijo.

Leta 1469 se je rodil prvi guru Sikhov Guru Nanak Dev.

Leta 1632 se je rodil angleški astronom, matematik, arhitekt in stavbenik sir Christopher Wren.

Leta 1677 se je rodil poljski kralj Stanislaus I. Leszczyński.

Leta 1713 je umrl škotski fizik Archibald Pitcairne.

Leta 1740 je po smrti cesarja Karla VI. oblast v Avstriji prevzela njegova hči Marija Terezija.

Leta 1803 so ZDA ratificirale nakup Luisiane, ki je bila pred tem francoska kolonija.

Leta 1808 se je rodil nemški geograf Karl Andree.

Leta 1819 se je rodil perzijski prerok in mučenik Sijid Mirza Ali Mohamed – Bab.

Leta 1883 sta Peru in Čile podpisala anconski sporazum, s čimer se je končalo perujsko sodelovanje v pacifiški vojni.

Leta 1889 se je rodil ameriški astronom Edwin Powell Hubble.

Leta 1891 se je rodil angleški fizik sir James Chadwick, ki je za svoje delo leta 1935 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1892 naj bi se rodil kenijski državnik Jomo Kenyatta.

Leta 1897 se je rodil korejski prestolonaslednik Eun.

Leta 1915 se je rodil makedonski narodni heroj Mirče Acev.

Leta 1918 je Nemčija sprejela vse pogoje antante za prenehanje 1. svetovne vojne.

Leta 1920 je umrl nemški skladatelj Max Bruch, uvrščen v starejšo generacijo poznih romantikov. Napisal je več oratorijev, s katerimi je v dosegel veliko uspehov, danes pa jih je večina potonila v pozabo. Na repertoarju violinskih virtuozov se je najdlje obdržal njegov koncert za violino in orkester.

Leta 1943 je bila v Carbonari v Italiji ustanovljena 1. prekomorska brigada. Med štirimi bataljoni je bil tudi bataljon Slovencev.

Leta 1944 je ameriška vojska vkoraka v Aachen.

Leta 1944 se je ameriška vojska izkrcala na Leytu na Filipinih.

Leta 1944 so partizanske enote osvobodile Dubrovnik, in skupaj s sovjetskimi osvobodile Beograd.

Leta 1947 je komisija začela preiskovati infiltracijo komunistov v Hollywoodu. Preiskava se je končala s t. i. črno listo, zaradi katere tisti, ki so se znašli na njej, niso smeli delati več let.

Leta 1966 se je v Amanu v Jordaniji rodil vodja iraške celice Al Kaide Abu Musab Al Zarkavi.

Njegovo pravo ime naj bi bilo Ahmad Fadil Al Nazal Al Halajleh, odraščal je v revščini v jordanskem mestu Zarka in naj bi bil celo cestni razbojnik. Pri 17 letih je pustil šolo, v 80. letih naj bi bil celo nekaj časa v zaporu zaradi posedovanja mamil in spolnega napada.

Leta 1989 je odpotoval v Afganistan, da bi se pridružil uporu proti invaziji Sovjetske zveze na to državo. Ko je prispel v državo, so jo Rusi že zapuščali. Tam naj bi spoznal Osamo bin Ladna in se z njim spoprijateljil. V 90. letih naj bi nato večkrat potoval v Evropo in ustanovil paravojaško organizacijo Al Tavhid, ki naj bi v Jordaniji vzpostavila islamski režim.

Začetna leta 90. je preživel v zaporu zaradi obsodbe, da je želel z udarom odstraniti monarha in uničiti monarhijo ter ustanoviti islamski kalifat. V zaporu je spoznal novinarja Fuada Huseina, ki je leta 2005 napisal knjigo o Zarkaviju in o strategiji Al Kaide. Ko so ga izpustili iz zapora, je sodeloval pri poskusu razstrelitve hotela Radissona SAS Hotela v Amanu, v katerem je bivalo veliko izraelskih in ameriških turistov.

Pozneje je v Afganistanu ustanovil vojaški kamp. V Kandaharju in Kabulu naj bi se Zarkavi večkrat sestal z Osamo in drugimi člani Al Kaide. Počasi je postal eden najpomembnejših članov te organizacije, ki se ji je uradno pridružil leta 2004. Nasprotoval je vmešavanju zahodnih držav, posebno ZDA, v islamski svet. Nasprotoval je tudi podpiranju Izraela, septembra 2005 pa je napovedal vojno vsem šiitom v Iraku.

Na enem od videoposnetkov, ki ga je predvajala Al Džazira, je Bin Laden Zarkavija označil za Princa Al Kaide v Iraku. Zarkavi je kmalu postal najbolj iskani moški v Iraku in Jordaniji, ameriška vlada pa je ponudila 25 milijonov dolarjev za informacijo, ki bi vodila k njegovemu prijetju.

7. junija 2006 je bil Zarkavi ubit blizu mesta Bakuba v zračnem napadu ameriške vojske. V napadu je bil huje ranjen in je nato 50 minut po koncu zračnega napada umrl zaradi notranjih krvavitev. 15. junija ga je nasledil Egipčan Abu Ajub Al Masri.

Leta 1968 se je Jacqueline Kennedy, vdova ameriškega predsednika Johna Kennedyja poročila z grškim bogatašem Aristotelom Onasisom.

Leta 1971 je zahodnonemški kancler Willy Brandt dobil Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1977 je v Misisipiju strmoglavilo letalo, na katerem je bila tudi skupina Lynyrd Skynyrd. V nesreči je bilo ubitih nekaj članov skupine, med njima tudi pevec Ronnie Van Zant in kitarist Steve Gaines.

Leta 1984 je umrl britanski fizik in matematik Paul Adrien Maurice Dirac, ki je bil leta 1933 za svoje delo nagrajen z Nobelovo nagrado.

Leta 1986 je Jicak Šamir začel svoj drugi mandat na položaju izraelskega premierja.

Leta 1987 je umrl ruski matematik Andrej Nikolajevič Kolmogorov.

Leta 1991 je v požaru v Oakland Hillsu umrlo 25 ljudi, uničenih je bilo več kot 3.400 domov, požar pa je povzročil več kot dve milijarde dolarjev škode.