Bil je sin enega najbogatejših ljudi svojega časa, Jeana Paula Gettyja starejšega, in njegove žene Anne Rork.

Bogastvo družine je izviralo iz podjetja, ki se je ukvarjalo z nafto in ki ga je ustanovil George Franklin Getty. Ob rojstvu je John Paul dobil ime Eugene Paul, a se je kasneje preimenoval in je bil predvsem znan kot Paul, John Paul oziroma Jean Paul mlajši. Njegov oče je želel, da se mladi John Paul dokaže v poslu in ga je tako najprej zaposlil kot črpalkarja na eni od bencinskih črpalk, njegova plača pa je bila 100 dolarjev na mesec.

John Paul je obiskoval srednjo šolo svetega Ignaca in univerzo v San Franciscu, ki pa je ni zaključil. Nato so ga vpoklicali v vojsko in ga poslali v Korejo. Leta 1956 se je poročil z Gail Harris, s katero je imel štiri otroke: Johna Paula Gettyja III. (rojenega 1956), Aileen (rojeno 1957), Marka (rojenega 1960) in Ariadne (rojeno 1962). Leta 1959 je prevzel nadzor nad rimskim oddelkom podjetja Getty Oil in postal odvisen od alkohola in heroina, zaradi česar je njegov prvi zakon leta 1964 razpadel. 10. decembra 1966 se je poročil s Talitho Pol, hčerko slikarja Williama Pola. Zakoncema se je dve leti kasneje rodil sin, ki sta ga poimenovala Tara Gabriel Galaxy Gramophone Getty, Talitha pa je umrla 14. julija 1971. Po njeni smrti je Getty zapustil Italijo in se preselil v Chelsea.

Leta 1973 so v Rimu ugrabili njegovega sina Paula III. in ga imeli zaprtega v Kalabrijskem gorovju, kjer so ga priklenili na skalo. Zahtevali so 17 milijonov dolarjev odkupnine, toliko denarja pa John Paul ni imel, njegov oče pa je pomoč zavrnil z besedami, da ima še 14 drugih vnukov, ki jih bodo, če bo plačal odkupnino za tega, ugrabili. Ko so s tritedensko zamudo zaradi stavke pošte na enem od časopisov v Rimu prejeli uho mladeniča, se je dedek le odločil, da bo plačal odkupnino. Kasneje je Paul III. pogoltnil več različnih zdravil, zaradi katerih je bil šest tednov v komi, pozneje pa je ostal slep in paraliziran.

Ko je leta 1976 Gettyjev oče umrl, mu je v oporoki zapustil le 500 dolarjev, ves ostali denar pa je prišel v družinski sklad, ki ga je vodila njegova babica. Po očetovi smrti je John Paul trpel zaradi depresije, leta 1984 pa se je še zadnjič poskusil odvaditi drog, zato je odšel na zdravljenje na eno od londonskih klinik. V naslednjih letih je veliko denarja daroval za kulturo, tako je samo londonska National Gallery dobila 50 milijonov funtov. Leta 1987 so mu podelili naslov sir, ki pa ga kot tujec ni mogel uporabljati do leta 1997. Decembra 1997 je dobil angleško državljanstvo in se takoj odpovedal ameriškemu. Leta 1994 se je poročil z Victorio Holdsworth. Zadnja leta pred smrtjo se je ukvarjal predvsem z dobrodelnostjo. Umrl je 17. aprila 2003 na londonski kliniki, kamor so ga pripeljali zaradi infekcije prsnega koša.

Leta 1533 se je v Greenwichu rodila angleška kraljica Elizabeta I., hčerka Henrika VIII. in njegove druge žene Ane Boleyn. V času njenega vladanja so bili postavljeni temelji prihodnjega britanskega imperija. Veljala je za podpornico razširjanja protestantizma v Evropi. V času njene vladavine so bile ustanovljene številne nove kolonije, v notranji politiki ji je uspelo obdržati ravnotežje in utrditi moč države. Njeno vladavino imenujemo tudi elizabetinska doba. Elizabeta I. ni bila poročena, umrla je 24. marca 1603.

Leta 1566 je v bitki za Siget, kjer sta se spopadli turška vojska pod vodstvom Sulejmana Veličastnega in vojska hrvaškega bana Nikola Šubića Zrinjskega, padel Zrinjski. Pri trdnjavi je sicer ustavil turški napad, v katerem je umrlo 18.000 konjenikov in 7.000 janičarjev. Branilci Sigeta niso vzdržali, Zrinjski pa je razstrelil trdnjavo. Siget je tako padel v turške roke. Veliki vezir Mehmed paša Sokolović je moral svojim vojakom prikrivati, da je v bitki padel tudi Sulejman Veličastni.

Leta 1644 je New York dobil svoje ime. Britanci so, ko so zavzeli še zadnje trdnjave v severni ameriški koloniji Novi Holandiji, zavzeli Novi Amsterdam, ki je postal zasebna last yorškega vojvode, in ga preimenovali. Na otoku Manhattan, ki ga je raziskoval Hudson, so Nizozemci leta 1615 ustanovili Novi Amsterdam, zadnji holandski guverner Peter Stuyvesant pa je moral 1664 priznati premoč Angležev.

Leta 1714 sta Nemčija in Francija sklenili badenski mir, s katerim se je končala španska nasledstvena vojna. Nemci so se pridružili mirovni pogodbi iz Rastatta. Po podpisu miru sta Fraciji pripadla Alzacija in Strassbourg.

Leta 1764 je bil okronan zadnji poljski monarh Stanislaw II. Avgust Poniatowski. V njegovi politiki ga je podpirala Rusija oziroma je njegovo izvolitev podpirala Katarina II. Rusija, Prusija in Avstrija so si v tem času kar trikrat razdelile Poljsko. Napoleon je iz nekdanjih avstrijskih in pruskih zasedb ustanovil vojvodino Varšavo in jo v personalni uniji združil s Saško. Nova delitev se je začela na Dunajskem kongresu 1815. Neodvisna država je znova postala leta 1918.

Leta 1812 se je v bližini Moskve končala Borodinska bitka, ena najbolj krvavih bitk v Napoleonovih vojnah. Rusi so pod poveljstvom Kotuzova izgubili 44.000 vojakov, Napoleon pa 50.000, med njimi kar 23 generalov. Že teden dni po bitki je Napoleon zasedel Moskvo. Kotuzov, vrhovni poveljnik avstrijsko-ruske kopenske vojske, se je z Napoleonom boril kar v treh velikih bitkah. Prvič je bil poražen leta 1805 pri Slavkovu, Napoleon ga je premagal tudi v tako imenovani domovinski vojni pri Borodinu. Ko se je Napoleon supaj s svojo vojsko umikal iz Moskve, ga je Mihail Ilarionovič Goleniščev - Kotuzov zasledoval in v bitki pri Smolensku novembra 1812 povsem porazil.

Leta 1822 je brazilski guverner Pedro razglasil neodvisnost od Portugalske in se oklical za cesarja. Leta 1824 je izdal liberalno ustavo, že čez pet let pa je moral zaradi notranjih nemirov prepustiti oblasti sinu Pedru II. Red in mir sta v državi uspela vzpostaviti šele po letu 1840. V državi so odpravili suženjstvo in prepovedali trgovino s sužnji, začelo se je priseljevanje iz Evrope in poseljevanje v notranjosti države. Portugalska je neodvisnost Brazilije priznala šele leta 1828.

Leta 1829 se je rodil nemški kemik Friedrich August Kekulé von Stradonitz.

Leta 1848 so na Dunaju pod pritiskom revolucionarnega vrenja v vsej avstrijski monarhiji sprejeli zakon o zemljiški odvezi, ki je odpravil tlačanstvo.

Leta 1902 se je v Ljubljani končal kongres slovenskih katoliških nepolitičnih društev.

Leta 1907 je papež Pij X. izdal encikliko, v kateri je obsodil prepletanje znanosti in vere.

Leta 1930 se je rodil belgijski kralj Baudouin I.

Leta 1936 je umrl nemški matematik Marcel Grossmann.

Leta 1940 je nemško letalstvo pod vodstvom Hermanna Göringa ponoči začelo bombardirati London. Samo ta dan je umrlo več kot 300 ljudi.

Leta 1947 se je rodil britanski množični morilec Graham Frederick Young.

Leta 1960 je v Berlinu umrl prvi predsednik NDR-ja od leta 1949, Wilhelm Pieck.

Leta 1977 sta ameriški predsednik Jimmy Carter in panamski predsednik Torrijoh podpisala sporazum o Panamskem prekopu. S sporazumom naj bi Panama ob koncu stoletja prevzela popoln nadzor nad to pomembno pomorsko potjo.

Leta 1986 je škof Desmond Mpila Tutu postal nadškof Cape Towna v Južni Afriki in tako postal prvi črnski poglavar južnoafriških anglikancev.

Leta 1991 se je v Haagu pod okriljem Evropske unije začela Mednarodna mirovna konferenca o Jugoslaviji. Na njej so sodelovali vsi člani predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsednik zvezne vlade in šest predsednikov jugoslovanskih republik. Konferenco je vodil lord Carington, sprejeli pa so deklaracijo o mirni rešitvi jugoslovanske krize.

Leta 1997 je v Rabatu umrl predsednik in diktator Zaira, Joseph-Désiré Mobutu, bolj znan kot Mobutu Sese Seko Nkuku wa za Banga.