Urša je sicer študentka Ekonomske fakultete v Ljubljani. Foto: Osebni arhiv
Urša je sicer študentka Ekonomske fakultete v Ljubljani. Foto: Osebni arhiv

Ideje ni težko dobiti, če le hodiš po svetu z odprtimi očmi in imaš kanček domišljije.

Prstanom je Urša dodala kristale Swarovski. Foto: Osebni arhiv

Ljudje, ki se ne spoznajo na čipko, ne vidijo napak. Sama jih včasih opazim še prehitro. Tudi na razstavah in v trgovinah, kjer si tega ne bi smeli privoščiti.

Uhani, narejeni s tehniko idrijskega risa. Foto: Osebni arhiv
Urša poleg nakita ustvarja tudi kravate, prtičke, kazala za knjige, slike, podstavke za svečnike ... Foto: Osebni arhiv

22-letna študentka iz Ljubljane o čipki pravi: "Vse mi je lepo, vse me privlači, samo da je čipka lepa in da je papirc originalen. Vsak posamezen izdelek mi predstavlja izziv, saj obstaja veliko različnih tehnik in kombinacij izdelovanja, tako da se vedno najde kaj novega."

Zgodba o čipki se je začela, ko je Urša pri svojih štirih letih prvič v roke prijela kleklje pri sosedi v Sostrem. Ker je pokazala veliko navdušenja, so ji doma kmalu kupili lasten komplet in ustvarjanje se je začelo.

"Že kot malčica je bila izredno natančna, in če je naredila napako, je podirala toliko časa, da je bil izdelek na koncu brezhiben," se spominja njena mati Vesna, ki se prav tako ukvarja s klekljanjem. Prav njej pa gre zahvala, da Uršo izdelovanje čipk veseli tudi toliko let pozneje: "S svojo potrpežljivostjo me je mami za čipke navdušila do te mere, da me izdelovanje še vedno veseli."

In kako se je začela ukvarjati z izdelovanjem nakita? "Ideje ni težko dobiti, če le hodiš po svetu z odprtimi očmi in imaš kanček domišljije," pravi. Izdelovanje uhanov, prstanov in zapestnic ji je sicer povzročilo kar nekaj težav, vendar je bila želja močnejša. Za izdelavo prstanov in zapestnic ji ni uspelo dobiti vzorca za izdelavo, zato ga je ustvarila kar sama, prav tako je s pomočjo domačih ustvarila posebno stojalo za izdelavo zapestnic.

Več o Urši in čipki pa preberite v spodnjem intervjuju.

Kaj je značilno za idrijsko čipko?
Za Idrijsko čipko je značilen idrijski oziroma slepi ris, ki ga med seboj povezuješ z jeftanjem. Gre za najznačilnejšo tehniko idrijske čipke, ki se izdeluje s petimi pari klekljev. Največkrat je uporabljen in kombiniran z drugimi tehnikami. Veliko se v vzorcih pojavlja sukani ris in polpremet. O tem bi se dalo govoriti na dolgo in široko, saj obstaja veliko različnih tehnik in ogromno različnih vzorcev.

Kateri pripomočki so potrebni za klekljanje?
Osnovni pripomočki za klekljanje so bula in košara, kvačka, bucike, papirc, sukanec in kleklji, ki jih po navadi ni nikoli dovolj. Papirc je originalni vzorec, ki se ga kupi na internetu ali v čipkarskih trgovinah. Papirc se namesti na bulo in nato se po načrtu izdeluje čipka. Jeftanje, strokovni izraz za povezovanje čipke, pa je potrebno zato, da čipka na koncu ne razpade in obdrži prvotno obliko. Sama namesto košare uporabljam mizico za klekljanje in različne barve ter debeline sukanca. Rada ustvarjam tudi z metaliziranim sukancem, delo z njim je zahtevnejše in počasnejše.

Koliko časa se že učite klekljati?
Klekljanja se učim že skoraj 19 let. Ogromno me je naučila mama, ki je obiskovala idrijsko šolo, v katero tudi sama včasih zaidem po znanje.

S koliko kleklji naenkrat ste že delali?
Kleklji se uporabljajo v paru. Trenutno izdelujem čipko, pri katerem uporabljam 48 parov, kar je 96 klekljev.

Se klekljanja lahko nauči vsak?
Kleklja se lahko nauči vsak, odvisno pa je, koliko oseba zahteva sama do sebe in koliko truda in časa je pripravljena vložiti v posamezni izdelek. Je že tako, da manj kot znaš, bolj ti je čipka všeč.

Je to zato, ker ne opaziš napak?
Ljudje, ki se ne spoznajo na čipko, ne vidijo napak. Sama jih včasih opazim še prehitro. Tudi na razstavah in v trgovinah, kjer si tega ne bi smeli privoščiti. Sicer pa je vsaka čipka nekaj posebnega. Obstajajo pa tudi druge vrste napak. Včasih se ne da vsega narediti po pravilih zaradi različnih kombinacij tehnik. Zato je treba narediti po svoje, vendar mora vsak posameznik poskrbeti, da je na koncu čipka lepa na pogled.

Kaj vse ustvarjate?
Ustvarjam marsikaj, vendar vsega ne smem izdati, ker bi me potem lahko kdo prehitel. Za zdaj naj izdam, da so to poleg uhanov, prstanov in zapestnic tudi kravate.

Koliko časa potrebujete za izdelavo enega para uhanov?
Izdelavni čas para uhanov je odvisen od zahtevnosti vzorca oziroma velikosti uhanov in različnih tehnik, ki jih uporabljam. Tudi različni materiali vplivajo na hitrost izdelave. Načeloma pa nikoli ne gledam na uro, saj je pomembno le, da je vsak izdelek narejen kakovostno in da vanj vdihnem del sebe.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Želim se udeležiti tečaja risanja vzorcev, da bodo moji izdelki še bolj unikatni. Rada bi ustvarila svojo blagovno znamko, ki bi bila prepoznavna pod imenom Hud-nakit, moja največja želja pa je, da bi s svojimi izdelki prodrla tudi na tuje tržišče.

Ideje ni težko dobiti, če le hodiš po svetu z odprtimi očmi in imaš kanček domišljije.

Ljudje, ki se ne spoznajo na čipko, ne vidijo napak. Sama jih včasih opazim še prehitro. Tudi na razstavah in v trgovinah, kjer si tega ne bi smeli privoščiti.