Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Predstavniki različnih zdravniških organizacij se še naprej odzivajo na očitke medicinski stroki zaradi ravnanja v času epidemije, predvsem zaradi informacij, ki so se pojavile v javnosti, da so v domovih za starejše (DSO) po navodilu ministrstva vnaprej pripravljali sezname, kateri oskrbovanec domov za starejše bo deležen bolnišnične oskrbe in kateri ne, če zboli za covidom-19.

V torkovem javnem pismu, ki so ga med drugim podpisali strokovni sveti in vodstvo UKC-ja ter združenja za intenzivno in urgentno medicino, so podpisniki izrazili stališče, da je bila obravnava oskrbovancev domov za starejše v času epidemije strokovno ustrezna in pravilna. Odločitve o napotitvah v bolnišnice so bile pretehtane in sprejete v luči največje koristi za oskrbovance. Navedbe, da so bili oskrbovanci DSO-jev v primerjavi z drugimi prebivalci Slovenije zapostavljeni, pa so po njihovem mnenju neresnične in zlonamerne.

V sredo so se s podobnim mnenjem odzvali tudi v nekaterih drugih zdravniških organizacijah, v Slovenskem zdravniškem društvu in Slovenski medicinski akademiji.

Predsednik medicinske akademije Pavel Poredoš je menil, da je dejstvo, da Slovenija zaradi izvedenih ukrepov med epidemijo spada med najuspešnejše v svetu in Evropi. Kar zadeva domnevne sporne sezname, pa, kot je dejal, s strokovnega in etičnega vidika ne drži, da gre za nekakšne črne sezname, temveč za zgolj popis stanja prebivalcev DSO-jev, v katerem pa ni našel nobenih nepravilnosti.

Poudaril je, da so tudi v bolnišnicah pripravljeni podobni seznami za bolnike in da tudi za hospitalizacijo obstajajo neka merila, saj tisti, ki so zgolj okuženi z novim koronavirusom, ne spadajo v bolnišnice. "Bolnišnice ne morejo biti neki azili za okužene," je dejal.

Imunolog Alojz Ihan je opozoril na potrebne analize pred morebitnim drugim valom epidemije, vendar so pri tem precej moteče razprave o morebitnih krivdah za smrti varovancev DSO-jev. Kot je dejal, se je težko braniti pred najhujšimi obtožbami v medicini, saj gre za osebne odgovornosti zdravnikov.

Obtožbe po njegovem mnenju tudi povečujejo nezaupanje do zdravnikov z vidika pacientov, kar je zelo destruktivno za razpravo, kaj je bilo dobro v tej epidemiji in kaj bi morali še storiti, da bi se lažje upirali morebitnemu drugemu valu epidemije že to jesen, da bi lahko teklo gospodarsko in družbeno življenje.

Pojasnil je tudi, da je bilo dobro, da so obdržali prekuženost na nizki ravni, da ni bilo večjega števila vdorov okužb v DSO-je. Če bi bila prekuženost okoli 10 odstotkov, ne bi zadržali vdorov okužb.

Zdravniki zavračajo očitke

Seznami so opora zdravnikom

Direktor bolnišnice Golnik Aleš Rozman je povedal, da se je zaradi preprečitve vdorov novega koronavirusa v DSO-je povezalo primarno in sekundarno zdravstvo, da so sodelovale svetovalne ekipe in da so pomagali pri nabavi opreme. "Domove smo priredili na tak način, da bi obvladovali okužbe, če pride do njih," je dejal.

Pojasnil je tudi, da so na t. i. vložnih listih seznami bolezni in mnenje konzilija, kakšna obravnava bi bila najprimernejša za bolnike, če zbolijo za covidom-19. Zdravniku, če ne pozna bolnika, je list v oporo, da ve za stanje bolnika pred boleznijo, je opomnil.

Rozman je komentiral podatek o številu umrlih starostnikov; 80 odstotkov umrlih s covidom-19 je res prihajalo iz domov za starejše, vendar niso vsi tam umrli.

Iz domov so v bolnišnico pripeljali 54 bolnikov, od teh jih je umrlo 31, kar pomeni 57-odstotno smrtnost. V domovih je umrlo 20 odstotkov oz. 55 bolnikov, 80 odstotkov bolnikov pa jih je tam ozdravelo.

Stroka: Odločitve o napotitvah v bolnišnice so bile pretehtane

Internist Peter Radšel je ob tem dejal, da je bilo to prvo takšno sodelovanje z DSO-ji in da so tudi zaradi komunikacijskih težav med epidemijo vsakega pacienta pregledali in spisali priporočila za zdravnike, ki bi prvič prišli z njim v stik, in kakšni naj bi bili rezultati zdravljenja, če bi zboleli za covidom-19. "Pri tem nismo spustili etičnih meril," je poudaril.

Prilaganje DSO-jev novim potrebam

Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, je opomnil, da govorimo o bolezni, za katero ni zdravila, vendar nas bo očitno še mučila v prihodnosti. Zato je opozoril tudi na odgovornost politike, da čim prej sprejme nov zakon o dolgotrajni oskrbi in domove za starejše prilagodi novim potrebam. Morda v njih tudi zaposli zdravstveno osebje, na primer medicinske sestre. Zdravniki v DSO-jih pa so v epidemiji, kot je dejal, opravili svoje delo z odliko.

Radko Komadina o seznamih v domovih za starejše

"V FIDES-u odločno protestiramo zoper poskuse diskreditacije zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja v DSO-jih v času krize. Obsojamo vpletanje politike v strokovno-etična vprašanja. Predvsem pa ocenjujemo kot zavržno, da se situacijo v DSO-jih, ki je zaradi ignorance politike do sistemske ureditve tega področja s sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi v času epidemije postala rakova rana našega sistema, zdaj uporablja izključno za politično obračunavanje. Kot opozarja stroka, je bila obravnava starostnikov v domovih za starejše med epidemijo covida-19 pravilna, odločitve o napotitvah v bolnišnice pa pretehtane in sprejete v luči največje koristi za oskrbovance," so zapisali v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov.