Tožilstvo je po poročanju oddaje Tarča na TV Slovenija prejelo ovadbo zoper več oseb zaradi obrazcev, s katerimi naj bi v domovih za starejše pripravljali podlage za odločanje, kateri oskrbovanci bi bili v primeru koronavirusne okužbe deležni bolnišničnega zdravljenja. Foto: EPA
Tožilstvo je po poročanju oddaje Tarča na TV Slovenija prejelo ovadbo zoper več oseb zaradi obrazcev, s katerimi naj bi v domovih za starejše pripravljali podlage za odločanje, kateri oskrbovanci bi bili v primeru koronavirusne okužbe deležni bolnišničnega zdravljenja. Foto: EPA

Ker se je v zadnjih tednih pojavilo več očitkov o neprimerni obravnavi oskrbovancev domov za starejše v času epidemije novega koronavirusa, bodo o tem razpravljali na različnih ravneh. V parlamentu se bosta sestala dva odbora, ministrstvo za zdravje pa je zahtevalo takojšnjo izvedbo izrednega strokovnega nadzora v domovih za starejše.

Zdaj so se s pismom oglasili v zdravstveni stroki, kjer pravijo, da se niso vključevali v javno razpravo, saj "strokovno-etične teme ne smejo biti del političnih obračunov."

Prepričani so, da je bila obravnava oskrbovancev domov za starejše v času epidemije strokovno ustrezna in pravilna. "Odločitve o napotitvah v bolnišnice so bile pretehtane in sprejete v luči največje koristi za oskrbovance. Navedbe, da so bili oskrbovanci DSO v primerjavi z ostalimi prebivalci Slovenije zapostavljeni, so po našem mnenju neresnične in zlonamerne," so zatrdili podpisniki iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, združenja za intenzivno medicino in urgentno medicino, svetovalne skupine Ministrstva za zdravje ter posamezni strokovnjaki, ki vodijo oddelke v različnih bolnišnicah.

Zavedati se moramo tudi dejstva, da je slovenski zdravstveni sistem podhranjen in število razpoložljivih akutnih postelj po bolnišnicah, predvsem pa na oddelkih za intenzivno zdravljenje že v času izven epidemije pogosto ne zadošča. Ob drugem valu, ki se mu vsaj v manjšem obsegu ne bomo izognili, bo zato vsako strokovno neutemeljeno in prekomerno sprejemanje v bolnišnice, vodilo v razpad sistema.

Prepogosto izpostavljeni nepotrebnim posegom

Opozarjajo, da se v Sloveniji premalo pogovarjamo o pričakovanjih ob koncu življenja in o umiranju ter da so številni zdravniki postavljeni pred težke odločitve, kako najbolje zdraviti bolnika, ki se mu izteka življenje. "Ocena bolezenskega stanja in prognoze je lahko v takšnih razmerah slabša od dejanske. Po drugi strani pa paciente, ki jim z nobenim medicinskim ukrepom ne moremo več izboljšati zdravstvenega stanja, žal prepogosto izpostavljamo nepotrebnim posegom, ki niso koristni in za njih predstavljajo le dodatno breme in trpljenje."

Zato imajo v razvitih sistemih za vsakega bolnika z napredujočo in neozdravljivo boleznijo načrt zdravljenja pripravljen vnaprej. Pri njegovi pripravi sodeluje več zdravnikov, bolnik in njegovi svojci. V času pandemije je postalo jasno, da številni oskrbovanci domov za starejše s kroničnimi in neozdravljivimi boleznimi takega načrta zdravljenja nimajo. "Bolnih starostnikov s številnimi kroničnimi zdravstvenimi težavami je bilo veliko, dodaten posvet s svojci pa zaradi karantene in posledične fizične nedostopnosti omejen. Vseeno smo bili številni zdravniki mnenja, da je za oskrbovance DSO bolje, da se o njihovem zdravstvenem stanju presoja v času, ko večina ni bila okužena s SARS-CoV-2 ali akutno prizadeta zaradi covida-19," so poudarili. Težava torej po njihovem mnenju ni priprava takšnih načrtov v času epidemije, temveč predvsem to, da jih niso pripravili že pred tem.

Premeščanje v bolnišnico lahko sproži nepredvidljive psihične težave

Pojasnili so še način zdravljenja oskrbovancev domov za starejše, za katere je bolje, da v primeru blagega poteka bolezni ostanejo v poznanem okolju in s poznanim osebjem, saj zdravljenje v bolnišnici pri starostnikih neredko sproži nepredvidljive psihične težave, hkrati pa so izpostavljeni nevarnosti bolnišničnih okužb, zaradi katerih starostniki umirajo pogosteje.

"Pljučnice z blažjim potekom po strokovnih kriterijih lahko obravnavamo v domačem okolju in tudi v primeru SARS-CoV-2 virusne okužbe z blagim potekom ni strokovnih razlogov za napotitev v bolnišnico," so še enkrat ponovili.

Se pa strinjajo, da je treba opravljeno delo analizirati in opredeliti strokovno-etično nesporno načrtovanje zdravstvene obravnave starostnikov in drugih bolnikov s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik je v izjavi, objavljeni na spletnih straneh zbornice, še izpostavila, da v Sloveniji nismo imeli lastne strukture, ki bi znala in zmogla voditi zahtevne postopke na vseh področjih zdravstva. "Na hitro zbrani in imenovani strokovnjaki so se trudili narediti najboljše, kar se je v tistih napetih okoliščinah dalo. Očitno je, da so bili uspešni, vsaj kar se tiče zaustavitve epidemije," je ocenila. Zdaj pa potrebujemo jasne in učinkovite državne načrte, po katerih se bo lahko v najkrajšem obdobju vzpostavilo delovanje zdravstva v izrednih razmerah, je pozvala.

Za covidom-19 umirali v domovih

Več kot 80 odstotkov vseh smrti bolnikov s covidom-19 je bilo v Sloveniji povezanih z okužbo v domovih za starejše, pri čemer je le deset stanovalcev iz domov umrlo v bolnišnicah. Minister za zdravje Tomaž Gantar in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj sta sicer obstoj navodil za sezname starostnikov, ki v primeru okužbe z novim koronavirusom ne bi bili deležni bolnišničnega zdravljenja, v preteklih tednih zanikala.

Medtem pa devet organizacij in združenj s področja sociale, zdravstva in človekovih pravic od vlade zahteva čimprejšnjo pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo vsem omogočil dostop do potrebnih storitev ne glede na njihovo premoženjsko stanje, kraj bivanja in druge osebne okoliščine. Zahtevajo tudi dvig javnih sredstev za storitve dolgotrajne oskrbe.

Domovi za starejše s premalo prostora in zaposlenimi