Möderndorfer. Foto: BoBo
Möderndorfer. Foto: BoBo

Vlada je v petem protikoronskem zakonu predvidela več kot 42 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu. Tega pa se je lotila na način, da se ta sredstva namenijo vsem, ki so nosilci zdravstvene dejavnosti in lahko v Sloveniji opravljajo določene storitve oziroma posege.

Jani Möderndorfer (LMŠ) je v izjavi v DZ-ju dejal, da je to začetek razkroja javnega zdravstvenega sistema. Vladna pojasnila, da bodo z vključitvijo več zdravnikov krajše čakalne vrste, pa je označil za pretvezo. V Sloveniji je namreč registriranih 156 zasebnih zdravnikov, medtem ko jih v javnem zdravstvenem sistemu deluje več kot 6400, je spomnil.

Kako bo 156 zdravnikov zmanjšalo čakalne dobe v javnem zdravstvenem sistemu, sprašuje Möderndorfer. Ob tem pa je opozoril, da v Sloveniji čisti zasebniki nimajo zaposlenih zdravnikov, ampak sklepajo pogodbe z zdravniki, ki prihajajo iz javnega zdravstvenega sistema.

Popoldanski zdravnik je "sam sebi konkurenca"

Javno zdravstvo se je med epidemijo izkazalo za nepogrešljivo, je dejal poslanec. Foto: BoBo
Javno zdravstvo se je med epidemijo izkazalo za nepogrešljivo, je dejal poslanec. Foto: BoBo

Tisti, ki dopoldne delajo v bolnišnici v okviru javnega zdravstva, naj bi popoldne skrajševali čakalne vrste pri zasebniku, ugotavlja Möderndorfer. Ob tem je zavrnil tudi navedbe, da je treba vzpostaviti konkurenco, saj bi bil potem zdravnik, ki dela dopoldne v svoji matični bolnišnici, popoldne pa pri zasebniku, sam sebi konkurenca.

Kot je dodal, v LMŠ-ju soglašajo, da se skrajšajo čakalne vrste in da se namenijo za to dodatna sredstva. A je po njegovih besedah treba direktorjem bolnišnic in zdravstvenih domov omogočiti, da delo reorganizirajo tako, da bodo zdravniki lahko več dela opravili v svoji matični ustanovi in jih bo mogoče tudi nagraditi. Tisti, ki dela več, naj bo za svoje delo tudi plačan, je poudaril.

Möderndorfer je ob tem poudaril, da se je javni zdravstveni sistem v epidemiji novega koronavirusa pokazal kot edini stabilni sistem, ki lahko rešuje nastalo stanje. Če pa bomo začeli razkrati javni zdravstveni sistem, se bo zmanjšala dostopnost do zdravstvenih storitev. In po njegovih besedah se bojijo, da bi prišlo do razmer, ko bi o dostopnosti do zdravstvenih storitev odločalo to, koliko imaš.

Gantar: Privatizacija zdravstva poteka že zdaj

Vložili bodo dopolnila

Napovedal je, da bodo v poslanski skupini LMŠ-ja k predlogu zakona vložili dopolnila. Ob predlogu, kako z 42 milijoni evrov reševati problematiko čakalnih vrst, bodo med drugim predlagali tudi črtanje predvidenega podaljšanja roka za uveljavitev nosilca zdravstvene dejavnosti. Obstoječi zakon določa štiriletno prehodno obdobje, vlada bi ga podaljšala na osem let.

Ministrstvo za zdravje je sicer pripravilo javni razpis za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, na katero se bodo pod enakovrednimi pogoji prijavili tako javni kot zasebni izvajalci zdravstvenih storitev. Skupna vrednost storitev bo 42 milijonov evrov, še letos bo na voljo okoli 14 milijonov evrov.