Foto: Radio Koper/Mateja Brežan
Foto: Radio Koper/Mateja Brežan

S prihodnjim tednom se po napovedih ministra za zdravje Janeza Poklukarja začenja intenzivna implementacija nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev za leti 2021 in 2022. Klicni center Nacionalnega inštituta za javno zdravje bo tako v prihodnjem tednu začel klicati osebe s seznama čakajočih bolnikov, ki so do 23. julija letos nedopustno dolgo čakali na izbrano zdravstveno storitev.

Posameznika bodo po Poklukarjevih besedah seznanili z možnostjo izvedbe zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti tako, da mu bodo ponudili točen termin operacije ali druge zdravstvene storitve, na katero čaka, predvidoma že v oktobru oziroma ves čas trajanja razpisa.

Operacija hrbtenice v ortopedski bolnišnici Valdoltra. Foto: Radio Koper/Alan Radin
Operacija hrbtenice v ortopedski bolnišnici Valdoltra. Foto: Radio Koper/Alan Radin

Bolnik lahko ponudbo zavrne

"Bolnik ima možnost, da se za to ne odloči, kar pomeni, da se za njega nič ne spremeni in bo še naprej ostal na seznamu čakajočih bolnikov pri izvajalcu, pri katerem že zdaj čaka na izvedbo zdravstvene storitve," je pojasnil Poklukar.

Med skoraj 19 tisoč storitvami, ki jih bodo izvajalci skušali izvesti pospešeno, so operacija hrbtenice spondilodeza, operacija krčnih žil, posegi na mandljih pri odrasli v splošni anesteziji, druge ortopedske operacije gležnja in stopala, endoskopske operacije obnosnih votlin v splošni anesteziji, endoproteza kolena in drugi posegi.

57 izvajalcev: bolniki bodo hitreje na vrsti

Kako je potekal razpis?

Kot je na novinarski konferenci pojasnil minister Poklukar, so v okviru nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev za leti 2021 in 2022 izbrali 62 ponudnikov, pogodbo jih je že podpisalo 57, dva izvajalca sta od pogodbe odstopila, minister pa pričakuje, da bodo na začetku naslednjega tedna prejeli podpisane pogodbe še treh izvajalcev.

Na razpis so se skladno z zakonom o nujnih ukrepih v zdravstvu lahko prijavili tako javni zavodi kot koncesionarji in čisti zasebniki. So pa pri izboru imeli prednost javni izvajalci, sledili so koncesionarji, najnižje na prednostni lestvici pa so bili zasebniki. Za izvedbo storitev so zagotovljena sredstva v vrednosti 65 milijonov evrov. Razpisanih je bilo 20.018 zdravstvenih storitev, glede na odziv pa je bilo izbranih 18.963 storitev.

Poklukar je izrazil prepričanje, da je treba s projektom nadaljevati. Opomnil je, da v prvi del projekta še niso vključili vseh zdravstvenih storitev in porabili vseh razpisanih sredstev. "Verjamem, da bomo že v jesensko-zimskem obdobju pripravili, če že ne izvedli drugi del razpisa," je napovedal Poklukar.

Odpovedi zaradi preobremenjenosti zdravstvenega osebja

Dodatni programi ne rešujejo preobremenjenosti primarnega zdravstva

Dodatni programi pa ne rešujejo težav v primarnem zdravstvu, je v Odmevih pojasnil direktor Zdravstvenega doma Škofja Loka in predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine Aleksander Stepanović.

"Nihče od naših kolegov ne dela v popoldanskih samoplačniških ambulantah. To je rezervirano za sekundarij in terciar. Mislim, da so preveč izčrpani in ni volje po takšnem delavniku delati še nekje samoplačniško. Niti ni finančno zanimivo. Zdravnikom so omogočene določene finančne spodbude, če bi sprejemali več pacientov, pa si bolj želijo kolikor toliko obvladljivega delovnega dne in kakovostne obravnave bolnikov, bolj kot dodatnih 100, 200 evrov mesečno," je poudaril.

Velika težava je tudi pomanjkanje družinskih zdravnikov. "Zdravnikov družinske je premalo in na to stroka opozarja vrsto let. Po veljavnih standardih nas manjka 250, po standardih, ki jih pred šestimi, sedmimi leti predlagal strokovni kolegij za družinsko medicino pri ministrstvu za zdravje, jih manjka 500. Da bi se izenačili s povprečjem EU-ja, bi potrebovali še 600 zdravnikov družinske medicine," je navedel Stepanović

Ob tem je izpostavil, da bi delo družinskih zdravnikov olajšali, če bi jih razbremenili administrativnih del. "Želeli bi si, da bi zdravniki delali tisto, za kar so usposobljeni," je dejal. Hkrati pa si družinski zdravniki želijo nekoliko celostnejšo obravnavo pri zdravnikih specialistih, da bi sami usmerjali bolnike, denimo na magnetno resonanco ali na pregled pri drugem specialistu.

"Naše zmogljivosti niso neomejene. Če se primarna raven zlomi, se bo to vrnilo kot plaz. Tega si ne želimo niti mi niti oni," je opozoril.

Prestavljanje operacij