V torek je bilo opravljenih tudi 19.962 hitrih antigenskih testov. Umrlo je 12 bolnikov. Foto: BoBo
V torek je bilo opravljenih tudi 19.962 hitrih antigenskih testov. Umrlo je 12 bolnikov. Foto: BoBo

V bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 648 bolnikov, intenzivno nego potrebuje 126 bolnikov. Iz bolnišnic so jih odpustili 72, je na Twitterju sporočila vlada.

Po neuradnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji trenutno 11.639 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom.

Po podatkih, ki jih je objavila vlada, znaša 7-dnevno povprečje 838. Med občinami glede na novo potrjene okužbe izstopajo Koper s 66 okužbami, Celje s 34, Domžale z 22, Škofljica z 20, Trebnje s 16, Cerknica s 14. V Ljubljani je bilo včeraj potrjenih 150 novih okužb, v Mariboru pa 51.

Z enim odmerkom cepiva proti novemu koronavirusu so do zdaj cepili 70.752 ljudi, z dvema pa 47.647.

Novi različici virusa in tretji val

"Še kar nekaj držav je zaradi epidemije zelo obremenjenih, sem spada tudi Slovenija, v evropskem merilu sicer kaže na umirjanje. Kar lepo število evropskih držav pa ima povečano število okužb, imamo tudi južnoafriško in britansko različico, ki lahko prevladata, kar pomeni, da lahko pričakujemo tretji val," je na vladni novinarski konferenci dejal direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek.

Krek je ocenil, da je 551 okuženih na 100.000 prebivalcev trenutno v Sloveniji lep podatek in da "počasi padamo navzdol, a 7- in 14-dnevna incidenca sta že opozorilo, da se nam v populaciji nekaj dogaja". Po njegovih besedah je verjetno po "kar strmem padcu prišlo do stagnacije", kar se je zgodilo tudi v sosednjih državah. "Vsak dan imamo manj mrtvih, tudi mrtvih na milijon, pred nekaj meseci smo bili rekorderji. Pomembno je testiranje – več ljudi testiramo, več najdemo pozitivnih in torej več okuženih izoliramo in tako zmanjšamo prenos virusa v populaciji," je sklenil Krek.

Direktor NIJZ-ja Milan Krek. Foto: MMC RTV SLO
Direktor NIJZ-ja Milan Krek. Foto: MMC RTV SLO

Krek o cepljenju: Slovenija najboljša v okolici

Pri cepljenju je Slovenija po Krekovih besedah najboljša med sosednjimi državami. Predvidene dobave v februarju so: 127.590 odmerkov cepiva, za marec se predvideva 129.450 (še brez AstreZenece). Pfizer se zelo dosledno drži dobav, pri Moderni se praviloma zmanjša število odmerkov, pri AstraZeneci so zapleti na evropski ravni.

Do 14. februarja je bilo po njegovih besedah cepljenih 70 tisoč ljudi s prvim odmerkom, z drugim pa 48 tisoč ljudi.

Prednostno se zdaj cepi populacija nad 80 let. Po Krekovih besedah bodo naslednji teden cepljeni vsi oziroma še zadnji starejši od 80 let, ki so jih njihovi osebni zdravniki do zdaj uvrstili na prednostni seznam. Poudaril je, da prijave starejših od 80 let stalno prihajajo, zato ta seznam ni dokončen, ta starostna skupina pa bo za vedno ostala prednostna za cepljenje.

Količine cepiva v posameznih krajih naročajo cepilni centri, običajno zdravstveni domovi, ki zberejo naročila pri zdravnikih. Ker imajo ti različne strukture bolnikov, se stanje med njimi razlikuje. "Ključen je lečeči zdravnik. On odloča, kdo ima prioriteto v njegovi ambulanti," je poudaril Krek.

Najnovejše o ukrepih za zajezitev covida-19, prenos novinarske konference

Vsi prijavljeni neželeni dogodki niso vzročno povezani s cepljenjem

Na NIJZ-ju so do zdaj prejeli 1323 poročil o 3065 neželenih stranskih učinkih cepljenja (pri posamezni osebi jih je bilo lahko zaznanih več), od tega pet poročil o smrti. Analiza je pokazala, da je povezava dveh smrti s cepljenjem malo verjetna, tri smrti pa še analizirajo, izhaja iz poročila NIJZ-ja.

Od 112.822 cepljenj (bodisi s prvim bodisi drugim odmerkom) s cepivom Pfizerja so prejeli do 1312 poročil – daleč največ prijavljenih neželenih učinkov je bilo povezanih s splošnimi težavami in spremembami na mestu cepljenja.

Med prijavljenimi resnimi učinki je bil tudi kolaps pri starejši osebi nekaj ur po cepljenju, nakar se je ugotovilo, da je bila okužena z novim koronavirusom, cepljena pa je bila v času inkubacije. Zaradi prebolevanja covida-19 je nato potrebovala hospitalizacijo.

Med preostalimi prijavljenimi resnimi neželenimi učinki, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija, je bila tudi venska tromboza s pljučno embolijo 14 dni po cepljenju, levkemija oz. limfom devet dni po cepljenju, anafilaksija takoj po cepljenju, povišana telesna temperatura in težko dihanje dan po cepljenju itd. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov.

Vsa tri cepiva, ki so trenutno na voljo v Sloveniji. Foto: BoBo
Vsa tri cepiva, ki so trenutno na voljo v Sloveniji. Foto: BoBo

Od 4004 cepljenj z Moderninim cepivom so prejeli šest prijav neželenih učinkov, pri 1752 cepljenjih s cepivom AstraZenece pa pet. Šlo je za bolečino na mestu cepljenja, povišano telesno temperaturo, bolečine po mišicah in sklepih, glavobol, slabost, utrujenost, zamegljen vid, slabšo odzivnost, mrzlico, bolečine v grlu, povečan pulz. Prijav resnih neželenih učinkov pa niso prejeli.

Ob tem na NIJZ-ju poudarjajo, da se podatki o neželenih učinkih, pridruženih cepljenju, nanašajo na neželene dogodke, opažene po cepljenju in odražajo opažanje in mnenja poročevalcev. Vendar vsi prijavljeni neželeni dogodki niso vzročno povezani s cepivom ali cepljenjem, temveč so lahko le v časovni povezavi s cepljenjem. Pri oceni vzročne povezave med cepivom in določenim učinkom upoštevajo tudi številne druge dejavnike, kot sta zdravstveno stanje in anamneza bolnika, ter relevantna znanstvena spoznanja, so dodali.

Prihaja več odmerkov cepiv

Posodobljene smernice glede prednostnih skupin

Cepiva mRNK, kakršna izdelujejo podjetja Pfizer, BioNTech in Moderna, bodo praviloma uporabljali za starejše od 80 let ter oskrbovance domov za starejše in zdravstvene delavce, starejše od 65 let, ki do zdaj še niso bili cepljeni. V nadaljevanju bodo ti cepivi uporabili za osebe, stare nad 75 let, nato starejše nad 70 let in posebej ranljive kronične bolnike, ne glede na starost.

Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Cepivo proizvajalca AstraZenece uporabljajo za posebej ranljive kronične bolnike od 18 do 64 let ter nepremične osebe, ki jih cepijo na domu. Prav tako je namenjeno zdravstvenim delavcem, institucionaliziranim osebam ter zaposlenim in učencem v zavodih za osebe s posebnimi potrebami v starosti od 18 do 64 let, ki do zdaj še niso bili cepljeni.

V nadaljevanju bodo cepivo AstraZenece uporabljali za cepljenje kroničnih bolnikov do 64 let, zdrave osebe od 60 do 64 let, nujne službe in nato preostalo prebivalstvo.

Glede preostalih cepiv na trgu je pojasnil, da Slovenija vztraja pri potrjevanju Evropske agencije za zdravila (EMA). "Zavedamo se, da moramo imeti pri cepljenju zelo visok standard, tega pa dosežemo samo, če gremo prek EME," je dejal.

Krek o potencialnem tretjem valu

Slovenija v oranžni fazi

"V skladu z načrtom sproščanja smo v oranžni fazi. Oba pogoja za to fazo sta še vedno izpolnjena. Kot je razvidno, mora za prehod v rumeno fazo sedemdnevno povprečje potrjenih okužb pasti pod 600, število hospitaliziranih pa pod 500," pa je na novinarski konferenci pojasnila vladna govorka za covid-19 Maja Bratuša.

Podatki o virusu