Število obolenj z novim koronavirusom, gripo in drugimi virusi, ki povzročajo bolezni dihal, se veča tako v Evropi kot pri nas. V UKC-ju Maribor so zato prepovedali obiske povsod razen v porodnišnici. Pritisk težko bolnih je sicer bistveno manjši kot pretekli dve leti, a vseeno se število sprejemov v bolnišnicah veča, je za TV Slovenija poročala Nastja Stopar.
Število virusnih obolenj je višje tudi zaradi pogostejšega druženja s prijatelji in družino v decembrskem času. "Res ni naključje, da se to prenašanje začne v decembru, ko se največ družimo," je povedala zdravnica družinske medicine Nena Kopčavar Guček.
Iz drugega v tretji teden v decembru se je delež pozitivnih brisov na gripo povečal za 100 odstotkov. "Vsak deseti z znaki okužbe dihal ima gripo. Tako kažejo izkušnje iz preteklih let, okoli 48., 50. tedna se gripa pojavi in potem narašča, vrh je nekje tam običajno 3. teden januarja," je pojasnila Kopčavar Guček.
V predlanski sezoni nismo potrdili niti enega primera gripe, tudi lani je bila pojavnost nizka. Bolniške postelje so polnili covidni bolniki. Letos je breme v bolnišnicah zaradi covida bistveno manjše, a zaradi kombinacije z drugimi virusnimi obolenji je več sprejemov v bolnišnice.
"Zdaj je priliv teh res hudo bolnih ljudi, ki potrebujejo kisik ali celo umetno predihavanje, bistveno manjši. Celotno breme je, če seštejemo vse viruse skupaj, približno tako, kot ko smo imeli kdaj januarja hud val gripe," je dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.
Klinična slika obolenj, ki krožijo med nami, je precej podobna, zato je testiranje na novi koronavirus še vedno priporočljivo. Pri gripi pa opažajo, da simptomi letos trajajo dlje. "Tudi od 10 do 14 dni. Ljudje so razburjeni, kličejo, pa saj je že sedem dni, še vedno sem bolan. Da, te okužbe se kar podaljšujejo," je za TV Slovenija še dejala Nena Kopčavar Guček.
Priporočila infektologinje
Bojana Beović je podala še posebno izjavo za javnost in v njej podala nekaj priporočil za ravnanje. V zaprtih prostorih je še vedno smiselna nošnja zaščitnih mask, sploh v prostorih s slabim zračenjem, je poudarila po poročanju Slovenske tiskovne agencije.
"Malo je treba premisliti, kje smo bili, ali smo bili v stiku s kom, ki je bil bolan, da ne bi potem, ne da bi bolezen že čutili, prenesli virus na druge ljudi."
Med zaprtimi prostori, kjer je uporaba zaščitnih mask še posebej smiselna, je izpostavila večje prireditve in javni potniški promet. Ob tem je spomnila na pomen drugih higienskih ukrepov, kot sta umivanje rok in prezračevanje.
Trenutno primeri gripe naraščajo, tako kot v letih pred epidemijo covida-19. Pričakovano je, da bo pravi zagon gripa dobila januarja ob nižjih temperaturah, je pojasnila. Zato za ranljivo populacijo priporoča cepljenje.
Krožijo tudi druge respiratorne okužbe, med njimi respiratorni sincicijski virus (RSV), še vedno tudi novi koronavirus, zaradi katerega bolniki v manjšem številu še vedno zbolevajo za t. i. covidnimi pljučnicami.
Zato so bolnišnice že precej obremenjene, a vseeno manj kot pretekla epidemična leta. Bistveno manjši je po besedah infektologinje priliv bolnikov, ki potrebujejo kisik ali celo umetno predihavanje. "To pa seveda še ne pomeni, da ne prihaja veliko ljudi, ki so se jim tudi poslabšale kronične bolezni zaradi okužb dihal, ki so jih dobili," je opozorila Beović.
Ob tem je opozorila na stanje na Kitajskem, kjer imajo veliko število okužb s koronavirusom, kar povečuje verjetnost pojava novih različic koronavirusa. Za zdaj podatkov o morebitnih novih različicah še ni, je dejala. Od pojava morebitnih novih različic bodo namreč odvisne razmere glede epidemije, je pojasnila.
Jerala: Cepljenje rešilo številna življenja
Minili sta dve leti od začetka cepljenja proti covidu-19. Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, je v Odmevih poudaril, da je Slovenija še vedno podpovprečno precepljenja, a da je cepljenje kljub temu rešilo številna življenja. Koliko, Jerala ni želel ocenjevati, je pa dejal, da cepljenje proti covidu-19 priporoča še danes. Zdaj smo sicer v nekoliko drugačni situaciji, saj imamo v družbi hibridno imunost, torej kombinacijo precepljenosti in prekuženosti, zato so naši imunski sistemi v večini že "informirani" in so odzivi na okužbo blažji.
Cepiva proti covidu v redkih primerih povzročajo stranske učinke, včasih hujše. Vsak organizem je namreč nekoliko drugačen, je poudaril Jerala. V Sloveniji je okoli šest tisoč ljudi prijavilo hujše stranske učinke, cepljenj pa je bilo 2,6 milijona. Koristi torej nedvomno pretehtajo, je sklenil Jerala.
Covidna statistika
Zdravljenje zaradi covida-19 je prejšnji teden na navadnih oddelkih bolnišnic v povprečju potrebovalo 71 bolnikov. To je 19 manj kot teden pred tem. Na intenzivnih oddelkih se je v povprečju zdravilo 15 bolnikov oz. eden več kot teden pred tem.
Skupaj je v prejšnjem tednu umrlo 23 bolnikov s potrjeno okužbo z novim koronavirusom, kar je štiri več kot v tednu pred tem.
Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v nedeljo sedemdnevno povprečje potrjenih primerov okužb s koronavirusom znašalo 1625, kar je 170 manj kot v nedeljo pred tem. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev pa je znašalo 1144, kar je 31 manj kot v nedeljo pred tem.
NIJZ ocenjuje, da je v državi 24.063 aktivnih primerov okužbe, kar 652 manj kot teden pred tem.
Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je cepljenih 1.267.286 ljudi, polno cepljenih pa je 1.223.720 ljudi, kažejo podatki NIJZ-ja.
S prvim poživitvenim odmerkom cepiva proti covidu-19 se je cepilo 665.940 oseb, z dvema poživitvenima odmerkoma pa 76.017 oseb.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje