Foto: EPA
Foto: EPA

Cilj je zagotoviti cepivo za 300 milijonov Evropejcev, odvisno od tega, ali bo potrebno eno cepljenje ali dve. Tako ciljajo na od 300 do 600 milijonov doz.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je ob predstavitvi strategije poudarila, da bo Unija storila vse, da zagotovi dostop do cepiva za vse narode, saj Evropa ne bo varna, dokler ves svet ne bo imel dostopa do cepiva.

Namen nove strategije je podpreti prizadevanja za pospešitev razvoja, proizvodnje in razpoložljivosti varnega in učinkovitega cepiva v sodelovanju s članicami EU-ja, poudarjajo v Bruslju. Komisija predlaga skupen pristop EU-ja, ki temelji na pooblastilu, ki so ji ga konec preteklega tedna podelili ministri EU-ja za zdravje.

EU bo financiral del začetnih stroškov

Da bi lahko skrajšali čas razvoja cepiva, je treba okrepiti naložbe v proizvodne zmogljivosti že med samimi kliničnimi preizkusi, saj bo le tako mogoče proizvesti dovolj odmerkov uspešnega cepiva. To pa je za podjetja zelo tvegano, zato so v ospredju strategije sporazumi za vnaprejšnji nakup, ki bi jih komisija v imenu držav članic sklenila s farmacevtskimi podjetji. Unija bi proizvajalcem financirala del začetnih stroškov, v zameno pa bi se proizvajalci obvezali, da bodo dali Uniji cepivo, ko bo na voljo. Zagotovljena sredstva bi se štela kot polog za cepiva, ki jih bodo članice dejansko kupile.

Ker obstaja tveganje, da nekateri projekti ne bodo uspešni, Bruselj predlaga sporazume z več proizvajalci. Ta strategija je po bruseljskih navedbah dejansko podobna zavarovalni polici, pri kateri se nekatera tveganja prenesejo z industrije na javne organe v zameno za zagotovitev pravičnega in cenovno dostopnega cepiva za članice, če bi se to razvilo.

Ob tem v Bruslju vabijo podjetja z obetavnimi kandidati za cepiva, ki so že v postopku kliničnega preizkušanja ali blizu začetka preizkušanja, da vzpostavijo stik s komisijo po elektronski pošti EC-VACCINES@ec.europa.eu.

Denar naj bi črpali iz instrumenta za nujno pomoč, ki ima proračun 2,7 milijarde evrov. Cepivo naj bi med članice razdelili glede na število prebivalstva.

Več evropskih držav sklenilo sporazum za nabavo odmerkov cepiva

Kakšna so merila za zeleno luč pri cepivih?

Med merili pri sprejemanju odločitve, katera cepiva bodo finančno podprli, bodo tehtnost znanstvenega pristopa in uporabljene tehnologije, hitrost dobave v ustreznem obsegu, stroški, delitev tveganja, odgovornost, pokritost z različnimi tehnologijami, globalna solidarnost in zmogljivosti dobave prek razvoja proizvodnih zmogljivosti v EU-ju.

V komisiji poudarjajo, da tesno sodelujejo s Francijo, Nemčijo, Italijo in Nizozemsko, ki so oblikovale vključujoče zavezništvo za cepivo.

V donatorskem maratonu za cepivo proti novemu koronavirusu, ki je potekal pod okriljem komisije, je mednarodna skupnost do konca maja zbrala 9,8 milijarde evrov. Naslednja postaja je svetovni donatorski vrh, ki bo 27. junija. Komisija želi v sodelovanju z mednarodnimi partnerji preučiti, ali bi bilo več držav pripravljenih združiti sredstva za skupno rezervacijo prihodnjih cepiv pri podjetjih zase, hkrati pa tudi za države z nizkim in srednjim dohodkom. Bogate države bi tako lahko delovale kot vključujoča skupina mednarodnih kupcev, s čimer bi se pospešil razvoj varnih in učinkovitih cepiv ter povečal dostop do njih vsem na svetu.

Kot je za Radio Slovenija poročal dopisnik iz Bruslja Igor Jurič, je evropska komisarka, pristojna za zdravstvo, Stella Kyriakides, prepričana, da bo enoten evropski nastop preprečil tekmovanje za cepivo med članicami, hkrati pa bo omogočil lažja pogajanja s proizvajalci cepiv.

Eno izmed podjetij, s katerim sodeluje Unija, nemški Curevac, je prav danes objavilo, da bo v Nemčiji in Belgiji začelo klinična testiranja potencialnega cepiva na 144 posameznikih.