Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

V starostni skupini nad 80 let je v Južni Koreji umrlo 13 odstotkov tistih, ki so zboleli za covidom-19, v Italiji je bila smrtnost v tej starostni skupini kar 20-odstotna. Umrlo je tudi 12 odstotkov tistih, ki so bili stari od 70 do 79 let. Pri mlajših od 50 let je delež umrlih padel pod en odstotek (vir: Our World in Data).

Podatki za Italijo do 25. avgusta kažejo, da je bilo 80 odstotkov umrlih starejših od 70 let. Največ umrlih je bilo v starostni skupini od 80 do 89 let, sledi, starostna skupina od 70 do 79 let, nato pa starostna skupina nad 90 let; 10 odstotkov umrlih je bilo starih od 60 do 69 let. Umrlo je 1245 ljudi, starih od 50 do 59 let. Smrtne žrtve pa so bile tudi pri mlajših (vir: Epicentro).

Tudi v Nemčiji so imeli smrtne žrtve v prav vseh starostnih skupinah, največji delež umrlih pa je star od 80 do 89 let, sledi starostna skupina od 70 do 79 let (vir: Inštitut Roberta Kocha).

Pri nas je, po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, večina umrlih s covidom-19 starejših od 75 let, umrlo je 17 ljudi, starih od 65 do 74 let, šest ljudi je bilo starih od 45 do 64 let.

Verjetnost za smrt se povečuje, če ima bolnik pridružene bolezni – na Kitajskem je umrlo 10 odstotkov zbolelih za covidom-19, ki so imeli pred tem kardiovaskularne bolezni, in sedem odstotkov tistih, ki so imeli tudi sladkorno bolezen. Med tistimi, ki niso imeli pridruženih bolezni, je bila smrtnost manj kot enoodstotna (vir: Our Word in Data).

Detektor: Ali je covid-19 res nevaren le za starejše?

V drugem valu hudo bolni tudi mlajši in brez drugih bolezni

S Klinike Golnik so prejšnji teden sporočili, da pri njih zdravijo tri bolnike s covidom-19, stare od 50 do 60 let, šest bolnikov pa je starejših od 60 let. V UKC-ju Maribor je bil prejšnji teden najmlajši bolnik, ki se je zdravil v enoti intenzivne terapije, star 50 let. Vodja intenzivne enote na Infekcijski kliniki v Ljubljani Matjaž Jereb je danes sporočil, da je najmlajša bolnica v enoti stara 47 let, še bolj skrb vzbujajoče pa je to, da je povprečna starost kritično bolnih 57 let. To je bistveno manj kot v prvem valu epidemije.

Covid je bolezen, pred katero ni varen nihče, zbolevajo lahko tudi mlajši in tudi ti so potencialno lahko ogroženi.

Vodja oddelka intenzivne terapije na Infekcijski kliniki UKC-ja Ljubljana Matjaž Jereb

Tudi italijanska agencija Andkronos poroča, da se starost hudo bolnih v Italiji od julija znižuje. V bolnišnici Gemelli v Rimu so med šestimi na intenzivni negi trije bolniki starejši od 79 let, trije pa so stari od 45 do 55 let. Jereb tako opozarja: "Covid je bolezen, pred katero ni varen nihče, zbolevajo lahko tudi mlajši in tudi ti so potencialno lahko ogroženi."

"Tudi mlajši zbolevajo, to smo videli tudi že v spomladanskih mesecih, ko smo imeli bolnika, starega nekaj več kot 30 let, brez resnih pridruženih bolezni, ki je pristal v naši enoti za intenzivno terapijo, bil mehansko predihavan, se pravi – hud težek potek covida-19. Tudi trenutna situacija na kliniki je takšna, da govori proti temu," pravi Mateja Logar z Infekcijske klinike v Ljubljani.

Covid-19 je torej lahko nevaren tudi za zdravega mladega človeka. Trditev, da je torej bolezen nevarna le za starejše ljudi in ljudi s pridruženimi boleznimi, je posploševanje.

Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Bi se prebivalstvo res moralo prekužiti?

Kaj pa tako imenovana čredna imunost? Bi se res morali prekužiti, kot številni trdijo na družbenih omrežjih? Številni za zgled dajejo Švedsko, čeprav njihov glavni epidemiolog zanika, da bi bila kolektivna imunost njihov cilj. Vsekakor so računali, da bo imelo do jeseni protitelesa 40 odstotkov Švedov, po večini raziskav pa jih ima le 15 odstotkov. Tudi v nekaterih lokalnih okoljih, kjer so imeli hude izbruhe bolezni, serološke študije kažejo, da ima protitelesa manj kot petina ljudi – v New Yorku na primer 23 odstotkov, v Londonu 18 odstotkov, v splošni populaciji so številke še bistveno nižje, večinoma enomestne (vir: BMJ).

Čredna imunost brez cepiva je fantazija.

Epidemiologinja Nelle Brusselaers

Da bi širjenje epidemije vsaj upočasnili, bi morala biti prekuženost najmanj 60-odstotna, da bi se ustavila, pa vsaj 90-odstotna, pravi infektologinja Mateja Logar. Dokler obstaja precejšen delež ljudi, ki niso imuni, bodo ti ljudje lahko zboleli. Ne moremo v nedogled zapirati ljudi iz družbe, ne moremo zaklepati starejših in kroničnih bolnikov, opozarja tudi švedska epidemiologinja in zdravnica Nelle Brusselaers. Ob tem pa dodaja: "Čredna imunost brez cepiva je fantazija."

Ocene o tem se še zelo razlikujejo, poleg tega pa je, kot kaže, zaščita pred ponovno okužbo pri novem koronavirusu zelo kratka. Mateja Logar pojasnjuje: "Tudi iz izkušenj vemo, da imunost po neki preboleli bolezni, ki jo povzročajo drugi koronavirusi, ni dosmrtna. Ta zaščita izzveni. Trenutno je podatkov za novi koronavirus še zelo malo, trenutno imamo podatke za devet mesecev. Vemo, da protitelesa relativno hitro izginejo iz krvi, zanašamo se še na spominske celice, ki ostanejo in se ob ponovnem stiku aktivirajo ter nam nudijo zaščito, ampak zelo verjetno pa po preboleli okužbi imunost ne bo dosmrtna."

Še morda spodbudna novica – nekaj manjših študij govori o tem, da je del populacije zaščiten s spominskimi celicami po preboleli okužbi z drugimi, starimi koronavirusi. A te teorije so še v povojih in jih trenutno ni mogoče z gotovostjo dokazati.