Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) verjamejo, da so zaposleni zaradi cepljenja in z znanjem, ki so ga pridobili od začetka epidemije marca lani, bolje pripravljeni na nov val in da se tako zahtevno obdobje, kot je bil čas drugega vala, ne bo ponovilo, je ocenil sekretar skupnosti Denis Sahernik. V SSZS-ju sicer nimajo popolnoma ažurnih podatkov o precepljenosti, saj je za izvedbo cepljenja pristojen Nacionalni inštitut za javno zdravje. Po podatkih iz ankete, ki so jo izvedli sredi junija, pa se je v povprečju cepilo približno 83 odstotkov stanovalcev in nekaj več kot polovica zaposlenih.

Sorodna novica V petek opravljenih 1869 PCR-testov, pozitivnih jih je bilo 264 oz. 14 odstotkov

Precepljenost stanovalcev in zaposlenih je tako po sekretarjevih besedah veliko višja od precepljenosti splošnega prebivalstva. Hkrati je višja dejanska stopnja zaščite, ker je okužbo s koronavirusom prebolelo več kot 40 odstotkov delavcev v domovih in posebnih zavodih za odrasle. Od izvedbe ankete so nekateri domovi že organizirali tudi vnovična skupinska cepljenja ali pa jih načrtujejo.

V Domu starejših občanov (DSO) Vič - Rudnik v Ljubljani je bila precepljenost med stanovalci junija celo nekaj višja od podatkov iz omenjene ankete, med zaposlenimi pa skoraj 73-odstotna, je poudarila direktorica doma Melita Zorec. V DSO-ju Bežigrad pa se lahko pohvalijo s precepljenostjo med stanovalci, ki je po navedbah direktorice Maruše Kerč kar 95-odstotna.

V bežigrajskem domu ves čas poteka usposabljanje zaposlenih glede uporabe zaščitne opreme in drugih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom, ki jih dosledno izvajajo. Tako si razkužujejo roke in večkrat na dan razkužujejo kritične točke. Kerčeva je omenila tudi zračenje, uporabo osebne varovalne opreme, dosledno izvajanje pogoja PCT pri zaposlenih in spremljanje zdravstvenega stanja vseh, ki vstopijo v dom. Ozaveščanje glede preprečevanja pri širjenju okužbe izvajajo tudi med stanovalci.

Pozivi proti obremenjevanju domov s stroški hitrih testov

Država od 23. avgusta ne bo več krila presejalnega testiranja s hitrimi antigenskimi testi na okužbo z novim koronavirusom. Cena hitrega antigenskega testa bo predvidoma 12 evrov, tistim, ki se bodo morali testirali za potrebe opravljanja svojega dela, pa bo glede na zakon o varnosti in zdravju pri delu stroške testa kril delodajalec. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije na podlagi uredbe sklepajo, da med izjemami, katerim bo država tudi po tem datumu krila stroške hitrega testiranja, ni zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih. To pomeni, da bo država krila stroške hitrih testov ti se bodo morali opravljati vsakih 48 ur le za stanovalce, ne pa tudi za zaposlene.

Ob tem na SSZS-ju upajo, da bodo zaposleni v domovih za starejše dodani med izjeme, pri katerih država krije stroške hitrih testov. "Naše stališče je, da mora stroške hitrega testiranja nujno kriti proračun, še posebej, če so testiranja obvezna, ne pa da se z njimi dodatno obremenjujejo domovi, kajti posledično se to prevali na oskrbnine, ki pa jih plačujejo stanovalci in njihovi svojci," so opozorili. V skupnosti kot tudi v domovih za starejše sicer doslej še niso prejeli še nobenih pojasnil glede uredbe glede testiranja in kritja stroškov za to.

Pri urejanju prezračevanja pogrešajo sistematično pomoč države

Sekretar SSZS-ja Sahernik je navedel, da ima veliko izvajalcev pred napovedanim jesenskim porastom okužb tudi že ustrezno urejeno prezračevanje, preostali pa si dejavno prizadevajo, da bi ga vzpostavili. V DSO-ju Vič - Rudnik bodo denimo v prezračevalne sisteme namestili ultravijolične svetilke za dezinfekcijo. Poleg tega bodo zagotovili ustrezno mehansko zračenje in dezinfekcijo prostorov z robotom.

Sahernik je pri vprašanju prezračevanja kot problematično omenil, da so izvajalci tako pri dogovarjanju s ponudniki prezračevalnih rešitev kot pri financiranju tovrstnih vlaganj prepuščeni sami sebi. V skupnosti bi si želeli, da bi se država bolj sistematično lotila tega področja in tako javnim kot zasebnim domovom zagotovila tudi dodatne finančne vire.