Pri nekaterih posamezni simptomi vztrajajo tudi več mesecev po diagnozi ali pa izginejo in se znova pojavijo več tednov, celo mesecev po prvotnem okrevanju. Foto: BoBo
Pri nekaterih posamezni simptomi vztrajajo tudi več mesecev po diagnozi ali pa izginejo in se znova pojavijo več tednov, celo mesecev po prvotnem okrevanju. Foto: BoBo

V enajsti raziskavi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so anketirance, ki so oziroma so bili do zdaj že okuženi, vprašali o morebitnih težavah po preboleli okužbi. V Sloveniji namreč še nimamo podatkov, kako pogosto se ti različni simptomi po preboleli bolezni pojavljajo. Po nekaterih ocenah naj bi se pojavili pri od desetih do 15 odstotkih bolnikov.

Večina ljudi, ki zboli za covidom-19, se v nekaj tednih pozdravi, a raziskovalci in zdravstveni delavci ugotavljajo, da pri nekaterih posamezni simptomi vztrajajo tudi več mesecev po diagnozi ali pa izginejo in se znova pojavijo več tednov ali mesecev po prvotnem okrevanju. V tujini so te težave poimenovali postakutni covid-19 ali dolgotrajni covid-19.

Pojavlja se tudi pri tistih z milejšo obliko bolezni in celo med mladimi odraslimi ter otroki brez predhodnih zdravstvenih težav. Simptomi so raznovrstni, od utrujenosti, zadihanosti in nespečnosti do težav s spominom in koncentracijo, srčne palpitacije, bolečine v različnih delih telesa, driske in slabosti.

Zdravstvene težave lahko po prebolelem covidu-19 trajajo še mesece

Raziskava je pokazala, da je imelo kar tri četrtine ljudi še po enem mesecu določene težave. Okoli 40 odstotkov jih je tožilo nad slabim počutjem, utrujenostjo, pomanjkanjem energije, nekaj manj kot tretjina je imela težave z zaznavanjem okusa, vonja, približno četrtina težave s koncentracijo in pomnjenjem ter motnje spanja.

Manj je bilo takih, ki so imeli bolečine v mišicah, sklepih ali prsih, so težje dihali, imeli neprijetne občutke, čutili razbijanje srca in imeli težave s prebavo. V povprečju so imeli vprašani po dve od naštetih težav.

Skoraj 60 odstotkov vprašanih se o težavah ni posvetovalo z zdravnikom, morda tudi zato, ker jasnih usmeritev glede obravnave oseb s postcovidnim sindromom še nimamo, domnevajo na NIJZ-ju. Še vedno je namreč veliko neznanega o dolgoročnih posledicah okužbe, saj raziskave o tem še potekajo.

V tujini pa številni večji zdravstveni centri že odpirajo specializirane klinike za oskrbo ljudi, ki imajo trajne simptome po prebolelem covidu-19, na voljo pa so tudi podporne skupine.

Več kot polovica meni, da bi moral zadostovati hitri antigenski test

V tokratni raziskavi so posebno pozornost namenili tudi temu, kaj anketiranci menijo o brezplačnem testiranju na okužbo ter o dostopnosti storitev in dejavnosti pod določenimi pogoji, povezanimi s tem.

Skoraj dve tretjini vprašanih se strinjata, da bi morali ljudje imeti na voljo dva brezplačna PCR-testa na mesec, ki bi bila na voljo brez zdravstvenih razlogov. Če je kot pogoj za uporabo storitve treba predložiti negativni izvid testa, pa 56 odstotkov vprašanih meni, da bi moral za to zadostovati hitri antigenski test.

Skoraj enak delež jih tudi meni, da bi morale biti vse storitve in dejavnosti dostopne brez kakršnih koli dokazil in le slaba tretjina se strinja, da bi kot dokazilo o negativnem izvidu testa moral veljati izključno PCR-test.

Raziskavo o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA so na NIJZ-ju začeli decembra lani med osebami, starimi med 18 in 74 let. Izvajajo jo enkrat na dva tedna, izvedli pa bodo 12 ponovitev. V tokratnem, enajstem delu raziskave, ki je potekal od 23. do 26. aprila, je sodeloval 1001 človek.