Ključno je, da banke še naprej financirajo gospodinjstva in podjetja, tudi mala in srednja, ki se spopadajo z začasnimi težavami zaradi pandemije, in pri tem uporabijo vso razpoložljivo prožnost, ki jo omogočajo bonitetna in računovodska pravila, so finančni ministri pozvali v izjavi, sprejeti na videokonferenčnem zasedanju.

Ob tem so vse banke, ki tega še niso storile, pozvali, naj se vzdržijo izplačila dividend in naj sproščen kapital in razpoložljive dobičke uporabijo za okrepitev posojil, tako da bodo zagotovili ohranjanje gospodarske dejavnosti.

Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Evropska investicijska banka (EIB) so ministrom poročale o uresničevanju doslej sprejetih ukrepov v odzivu na pandemijo in o nadaljnjih načrtih.

Sedež Evropske centralne banke v Frankfurtu. Foto: EPA
Sedež Evropske centralne banke v Frankfurtu. Foto: EPA

EIB z investicijskim skladom v vrednosti 25 milijard evrov

Evropska investicijska banka (EIB) je sporočila, da je ustanovila nov jamstveni sklad v vrednosti 25 milijard evrov, s katerim želi podpreti predvsem evropska mala in srednja podjetja.

Jamstveni sklad predvideva prispevek vseh 27 držav članic Unije, odprt pa bo tudi za prispevke tretjih strani, na primer proračuna EU-ja. V EIB-ju sicer računajo, da bodo z garancijami omogočili do 200 milijard evrov posojil.

Slovenija za čimprejšnje ukrepanje

Slovenija se je po navedbah finančnega ministrstva na videokonferenci zavzela za čimprejšnjo oživitev instrumentov za blažitev posledic epidemije in poudarila, da se je treba osredotočiti predvsem na vzpostavitev sklada za okrevanje in več investicij.

Ob tem je Slovenija pozdravila napoved Evropske komisije, da bo v celoti izkoristila vsa orodja, ki jih ima na voljo, da bo premagala to krizo, vključno z zagotavljanjem likvidnosti finančnega sektorja.

Ministri so razpravljali tudi o izvajanju evropskega semestra, cikla usklajenega proračunskega in reformnega ukrepanja, uvedenega v finančni krizi s ciljem preprečitve podobnih kriz v prihodnje.

Poenostavljen postopek za proračunske načrte članic

Finančni ministri so že navajeni zasedanj prek videokonferenc. Foto: EPA
Finančni ministri so že navajeni zasedanj prek videokonferenc. Foto: EPA

V okviru evropskega semestra bi morale članice do konca aprila v Bruselj posredovati svoje proračunske in reformne načrte, na podlagi katerih komisija nato poda priporočila za ukrepanje.

Ta rok po navedbah finančnega ministrstva sicer ostaja, je pa sam postopek zaradi trenutno zelo negotovih razmer in priznavanja klavzule izjemnih okoliščin v skladu z dogovorom vseh finančnih ministrov zelo poenostavljen.

Tako bo tudi Slovenija prilagodila vsebino letošnjih dokumentov, ki bosta osredotočena na tvegan makroekonomski fiskalni scenarij za letošnje leto in ovrednoten opis ukrepov, sprejetih v boju z epidemijo, so pojasnili na ministrstvu. Ob tem so še sporočili, da bodo dokumenta Evropski komisiji poslali v roku.