Glede pojavnosti angleške in južnoafriške različice je Alojz Ihan opozoril, da so bila merjenja novih različic novega koronavirusa na začetku februarja, zdaj pa smo marca.

"Epidemija je eksponenten pojav. Slovenija je majhna in razmere so lahko zdaj drugačne, sploh ker vemo, da je obalna regija precej v rdečem. Zlasti bi bil nevaren vdor južnoafriške različice, ki lahko okuži prebolevnike in celo cepljene. Kar bi bila lahko katastrofa v bolnišnicah, kjer zdaj računamo, da je ves kader bolj ali manj precepljen in ne more okužiti bolnikov. Če se pojavi južnoafriška različica, se lahko ponovno začne kuženje bolnikov s strani medicinskega osebja, kar se je dogajalo novembra in decembra. To bi bil slab scenarij," je poudaril.

To, da se je mariborski nevrokirurg okužil z južnoafriško različico novega koronavirusa, čeprav je bil predhodno cepljen z dvema odmerkoma Pfizerjevega cepiva, pa Ihan pojasnjuje, da cepljenje varuje tudi pred hudim potekom bolezni.

"Pri cepljenju je treba upoštevati dve funkciji. Ena je zaščita človeka pred težjo boleznijo, kar velja tudi pri novih sevih. Zaščita je odvisna od stimulacije imunskih celic, limfocitov T. Te celice ostanejo zelo dolgo in so zelo široko spektralne proti različnim virusnim različicam. Cepljeni ljudje so zaščiteni pred težjo boleznijo. Večja skrb je za širjenje epidemije. Če virus pobegne delovanju protiteles, ki ščitijo pred okužbo in tako okužbo prenesemo naprej, cepljenje ne ščiti pred tem, da se epidemija med cepljenimi ljudmi lahko širi naprej. Zlasti med tistimi, ki so preboleli bolezen. Teh je pri nas veliko, že tretjina, in predstavljajo pomembno bariero pred širjenjem virusa. Nova različica lahko močno poslabša širjenje epidemije," je še pojasnil in glede zaščite pred težjo boleznijo dodal, da so študije pokazale, da so vsa tri cepiva, ki so registrirana v EU-ju, enakovredna. Niso pa, kot pravi, enakovredna pri preprečevanju in širjenju okužbe.