"Vrh četrtega vala lahko pričakujemo na začetku oktobra, ko bomo imeli dnevno več kot 2500 novookuženih. Bolnišnične obravnave pa pričakujemo nekje okoli 1000 oziroma nekaj čez," napoveduje Janez Žibert z ljubljanske zdravstvene fakultete. Foto: AP

Ob 4912 PCR-testih, ki so potrdili 1016 okužb, je 24.341 ljudi opravilo hitro testiranje.

Po podatkih Sledilnika za covid-19 se v slovenskih bolnišnicah zdravi 269 bolnikov s covidom-19, kar je 26 več kot dan pred tem. Število bolnikov na oddelkih za intenzivno nego se je povečalo za dva in trenutno znaša 63.

Novi pogoji za izjeme od karantene za prebolevnike in cepljene z AstraZeneco

V sredo je umrl en bolnik s covidom-19.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 695, 14-dnevna incidenca na 100 tisoč prebivalcev pa 394. V primerjavi z dnevom prej se je sedemdnevno povprečje potrjenih okužb povečalo za 50 okužb, 14-dnevna pojavnost pa za 24.

IJS: Do pomladi se bo predvidoma okužil skoraj vsak necepljen prebivalec

Glede na izračune, ki jih je pripravil Institut Jožef Štefan, se bo Slovenija čez kak teden na zemljevidu Evropskega centra za nalezljive bolezni obarvala temnordeče. To pomeni, da bo 14-dnevna incidenca potrjenih primerov na 100 tisoč prebivalcev presegla 500. Po zadnjih podatkih je to število 394, kar Slovenijo uvršča na rdeči seznam.

Zaradi nalezljivosti različice delta inštitut ocenjuje, da se bo do pomladi predvidoma okužil skoraj vsak necepljeni. Da se četrti val ne bo preveč razširil, pa bi bila po njihovih podatkih potrebna precepljenost vseh odraslih, starejših od 40 let.

Slovenija bo v tednu dni že temnordeča, napovedujejo izračuni Instituta Jožef Stefan. Foto: ECDC
Slovenija bo v tednu dni že temnordeča, napovedujejo izračuni Instituta Jožef Stefan. Foto: ECDC

Po zadnjih podatkih NIJZ-ja je bilo z enim odmerkom do zdaj cepljenih 1.013.494 ljudi, z vsemi potrebnimi odmerki pa 925.525. Precepljenega je 43,9 odstotka prebivalstva. Med starejšimi od 18 let je z vsemi odmerki cepljenih 52 odstotkov, med starejšimi od 50 let pa 65 odstotkov prebivalcev, je v sredo objavila vlada. Med starejšimi od 18 let je z vsemi odmerki cepljenih 52 odstotkov, med starejšimi od 50 let pa 65 odstotkov prebivalcev, je objavila vlada.

Na začetku oktobra nad 2500 okužb dnevno, v bolnišnicah okoli 1000 bolnikov

Po napovedih Janeza Žiberta z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani bo po trenutnem tempu širjenja virusa vrh četrtega vala predvidoma dosežen čez tri tedne. "Vrh četrtega vala lahko pričakujemo na začetku oktobra, ko bomo imeli dnevno nad 2500 novookuženih. Bolnišnične obravnave pričakujemo nekje okoli 1000 oziroma nekaj čez, na intenzivnih oddelkih pa prav tako lahko pričakujemo visoke številke nad 250," je za Radio Slovenija dejal Žibert.

Ob tem ocenjuje, da bo četrti val intenziven in da bo njegov vrh visok, kar pomeni tudi, da se bo lahko hitro končal. "Število necepljenih in tistih, ki še niso preboleli, ni več tako veliko. Zato ne pričakujemo, da bi val dolgo trajal," ocenjuje Žibert. Položnejšo in daljšo krivuljo potrjenih okužb bi bilo po besedah Žiberta pričakovati, če bi se protikoronski ukrepi drastično zaostrili.

V vrtcih in šolah 64 odstotkov cepljenih ali prebolevnikov

Po podatkih ministrstva za izobraževanje je bilo na začetku septembra v vzgoji in izobraževanju 64 odstotkov zaposlenih cepljenih proti covidu-19 ali prebolevnikov (58 odstotkov cepljenih zaposlenih, šest odstotkov prebolevnikov). Najvišja stopnja precepljenosti je med zaposlenimi v srednjih šolah, kjer je cepljenih 71,6 odstotka strokovnih delavcev.

Skupaj s prebolevniki je delež imunih strokovnih delavcev v srednjih šolah 76-odstoten. Med preostalimi zaposlenimi (administrativni kader, čistilke, kuhinja) je cepljenih 61 odstotkov zaposlenih, skupni delež s prebolevniki znaša 65 odstotkov.

V osnovnih šolah je cepljenih 61 odstotkov strokovnih delavcev, skupni delež s prebolevniki znaša 67 odstotkov. Med preostalimi zaposlenimi je cepljenih 58 odstotkov zaposlenih, skupni delež s prebolevniki znaša 64 odstotkov.

Najnižja precepljenost je na področju predšolske vzgoje. Cepljenih je 45 odstotkov zaposlenih strokovnih delavcev, skupaj s prebolevniki pa 53 odstotkov strokovnih delavcev v vrtcih. Med preostalimi zaposlenimi je cepljenih 54 odstotkov zaposlenih, skupni delež s prebolevniki znaša 60 odstotkov.

IJS čez en teden napoveduje temnordečo fazo

Janša: Vlada je odločena, da zapiranja ne bo

Premier Janez Janša je ob srednem vladnem obisku na Goriškem dejal, da je vlada odločena, da ne bo zapirala gospodarstva in ustavljala družbe. Zdaj je v skupnem interesu vseh, da dosežemo takšno precepljenost, da epidemija covida-19 ne bo ogrožala normalnega življenja, je dodal.

Tretji odmerek prejelo že 726 ljudi

S tretjim odmerkom cepiva se je v Sloveniji cepilo 726 ljudi, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Kot dodajajo, bi morali cepilni centri sicer upoštevati priporočila strokovne skupine za cepljenje pri NIJZ-ju. Po njihovem mnenju je cepljenje s tretjim odmerkom mogoče šele po šestih mesecih od cepljenja z vsemi odmerki in ne prej.

"Če bo posvetovalna skupina za cepljenje proti covidu-19 na podlagi novih dokazanih izsledkov v prihodnje sprejela drugačna priporočila, bomo o tem javnost tudi seznanili," pojasnjujejo na NIJZ-ju.

Hojs: Na vladi bomo razpravljali, ali naj za javne uslužbence velja le cepljenje

Po njihovih navedbah je cepljenje s tretjim odmerkom omogočeno v skladu s priporočili. Zadnja je sprejela strokovna skupina za cepljenje pri NIJZ-ju pod vodstvom infektologinje Bojane Beović na sestanku 31. avgusta. V njih je med drugim zapisano, da je "priporočen presledek med osnovnim cepljenjem in tretjim oz. poživitvenim odmerkom vsaj šest mesecev".

Izjema so ljudje s presajenimi organi in težje imunsko oslabljeni ljudje, ki so uvrščeni na seznam posebej ranljivih kroničnih bolnikov. Tem osebam se po navedbah NIJZ-ja tretji odmerek cepiva priporoča kot dodatni odmerek osnovne sheme, ker je pri njih odziv na osnovno cepljenje slabši. "Minimalen presledek med osnovnim cepljenjem in tretjim odmerkom naj bo v teh primerih štiri tedne," sporočajo z NIJZ-ja.

Tretji odmerek sicer še ni registriran za uporabo

Ob prejemu tretjega oz. poživitvenega odmerka cepiva proti covidu-19 mora oseba sicer podpisati izjavo, "da je seznanjena, da tretji odmerek mRNK-cepiva proti covidu-19 za zdaj ni registriran za uporabo", je razvidno iz dopisa Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, v katerem so svoje zaposlene obvestili, da bo cepljenje s tretjim odmerkom cepiva potekalo po razporedu, kot je potekalo osnovno cepljenje.

Po zadnjih podatkih NIJZ-ja iz 3. septembra je v skladiščih sicer še 556.440 odmerkov cepiva Pfizer. Od tega 221.820 odmerkom rok poteče 31. oktobra, 277.290 odmerkom 30. novembra, 57.330 pa 31. decembra letos.

V skladiščih je tudi 235.300 odmerkov cepiva AstraZeneca, ki jim rok poteče 30. novembra. Skupno je shranjenih tudi 139.600 odmerkov cepiva Moderna. Pri tem cepivu so roki uporabe različni in so razvrščeni v termine od 21. decembra 2021 do 3. marca 2022.

Neporabljenih je tudi 2900 odmerkov cepiva Janssen, ki jim rok poteče 31. maja 2023.
Skupaj je bilo 3. septembra skladiščenih 934.240 odmerkov cepiva proti covidu-19, pojasnjujejo na NIJZ-ju. Po podatkih spletne strani cepimose.si pa je na današnji dan neporabljenih 1.202.136 odmerkov cepiva.

Poziv k cepljenju študentov

Rektor ljubljanske univerze Igor Papič in novoizvoljeni rektor Gregor Majdič študente in zaposlene vabita k cepljenju proti covidu-19, s čimer bodo prispevali k običajnemu začetku študijskega leta.

Univerza v Ljubljani bo z ljubljanskim zdravstvenim domom organizirala cepilna mesta v okviru fakultet in akademij. Cepljenje s cepivom Pfizer so že izvedli na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, na drugih lokacijah članic pa bodo cepljenje nadaljevali v prvem tednu oktobra s cepivi, ki bodo takrat na voljo.