4. novembra je imelo pozitiven test že 32 sodelujočih v raziskavi, aprila zgolj 2. Foto: Reuters
4. novembra je imelo pozitiven test že 32 sodelujočih v raziskavi, aprila zgolj 2. Foto: Reuters

Nacionalna raziskava, ki so jo raziskovalci Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo opravljali med 20. aprilom in 10. novembrom, je potekala v dveh fazah. V spomladanskem testiranju so, kot je znano, vsebnost virusa ugotovili pri dveh od 1366 sodelujočih, ki so privolili v bris nosnega dela žrela. Medtem so na podlagi testiranja vzorcev krvi ugotovili protitelesa pri 41 preiskovancih oz. 3,11 odstotka sodelujočih.

Na podlagi seroloških testov, ki so pokazali protitelesa, so na začetku maja, ko so prvič predstavili preliminarne rezultate, sklepali, da je v stik z virusom prišel vsak 30. prebivalec Slovenije oz. 66.000 ljudi in da je s 95-odstotno gotovostjo mogoče oceniti, da je prekuženega od dva do štiri odstotke prebivalstva.

Raziskava: Vsaj en simptom okužbe navajalo 65 odstotkov prekuženih oseb

Prvotno oceno pozneje popravili na podlagi raziskav o točnosti seroloških testov

Pozneje so to oceno popravili na podlagi raziskav o specifičnosti, torej točnosti, seroloških testov.

Novembra pa so vzorce krvi, odvzete v prvem obdobju, dodatno testirali. Podatke so analizirali v dveh časovnih točkah – dan po koncu testiranja in 14 dni pred začetkom testiranja. Tako so lahko zanesljivo ugotovili spodnjo in zgornjo mejo ocene deleža ljudi v populaciji, ki je prišel v stik z virusom v tistem času. Tako so prišli do ocene, da je bila 2. maja spodnja meja prekuženosti 0,88 odstotka, 6. aprila pa zgornja meja 0,89 odstotka.

Do razlike je zdaj prišlo, ker so najprej domnevali, da je specifičnost (merilo verjetnosti, da bo test negativen pri ljudeh, ki niso bolni) testa za dokazovanje protiteles stoodstotna. Na podlagi novih raziskav o specifičnosti pa so zdaj zgolj prilagodili interval, v katerem je 95-odstotna verjetnost, da je rezultat najbolj točen, je julija pojasnil eden izmed avtorjev raziskave Mario Poljak.

Šest mesecev spremljali vseh 1366 sodelujočih

Druga faza raziskave je nato potekala šest mesecev, in sicer od 3. maja do 10. novembra.
V vmesnem obdobju so vse sodelujoče v raziskavo klicali na tri tedne in preverjali njihovo zdravstveno stanje. Če so poročali o respiratornih simptomih in vročini, ob tem pa so simptomi kazali na okužbo z novim koronavirusom, so jim odvzeli bris. Nekateri sodelujoči so se tudi sami odločili za testiranje. 4. novembra je imelo pozitiven test že 32 sodelujočih v raziskavi.

V oktobru in novembru so vnovič opravili testiranje vzorca krvi na vsebnost protiteles proti novemu koronavirusu pri 1211 ljudeh. Spodnja meja prekuženosti je bila na dan 11. novembra ocenjena na 4,16 odstotka. Na 3. oktober pa je bila ocena zgornje meje prekuženosti ocenjena na 4,40 odstotka.

Protiteles je za meritve dovolj šele po 14–30 dneh

Ob tem raziskovalci poudarjajo, da je za nastanek protiteles proti novemu koronavirusu potreben določen čas. Velika večina okuženih ima merljivo količino protiteles šele 14–30 dni po laboratorijskem dokazu okužbe s PCR-testom. Zato prekuženosti, ugotovljene na določen dan, zlasti v razmerah, ko se število okuženih dnevno izjemno hitro povečuje, ni mogoče enačiti z deležem oseb v populaciji, ki je do tistega dne prišel v stik z virusom.

Če torej na podlagi izsledkov nacionalne raziskave predvidevajo, da je imelo 11. novembra najmanj 87.188 prebivalcev Slovenije v krvi merljivo količino protiteles, to ne pomeni, da je v Sloveniji do 11. novembra samo toliko ljudi prišlo v stik z virusom. Takih je bilo namreč več, vendar raziskava večjega deleža ni pokazala, ker pri nekaterih od okužbe še ni preteklo dovolj časa, da bi se razvila merljiva količina protiteles. Spodnja meja prekuženosti torej predstavlja minimalen delež oseb v slovenski populaciji, ki je prišel v stik z virusom najmanj 14 dni (do enega meseca) pred dnevom ocene. In teh je 4,16 odstotka.

Druga tovrstna raziskava na svetu in prva, ki je uporabila kombiniran pristop

Kot so še poudarili v poročilu, je po podatkih iz recenzirane znanstvene literature slovenska nacionalna raziskava druga objavljena nacionalna raziskava okuženosti s koronavirusom. Poleg tega pa je tudi prva raziskava, ki je uporabila kombinirani diagnostični pristop za sočasno oceno okuženosti in prekuženosti, in sicer na verjetnostnem vzorcu, reprezentativnem za celotno državo, ki vključuje vse starostne kategorije.

Slovenska nacionalna raziskava je za zdaj tudi edina, ki je vključevala longitudinalno aktivno in pasivno spremljanje udeležencev po vključitvi v raziskavo, so še zapisali.