Reuters je vas Mangual v ogromni, a redko poseljeni pokrajini Loreto na severu Peruja obiskal z zdravstvenimi delavci in delavci Rdečega križa, ki so prinesli cepivo, in sicer 800 odmerkov cepiva kitajskega proizvajalca Sinopharm, hlajenih s suhim ledom. Ekipa se bo vrnila novembra, da bo ljudi cepila še z drugim odmerkom.

Do vasi so prišli po tridnevni poti z ladjo po rekah, ki so jo začeli v amazonskem mestu Iquitos, največjem mestu, ki ni dostopno po cesti.

V vasi Mangual se prebivalci preživljajo z lovom in ribarjenjem, živijo pa v lesenih hišah brez elektrike. Stiki z zunanjim svetom so minimalni, zaradi izolacije pa se je v več stoletjih razvil poseben jezik.

Gilberto Inuma, predsednik organizacije, ki zagovarja pravice skupnosti Urarina, Fepiurcha je dejal, da so te skupnosti popolnoma pozabljene.

Po uradnih podatkih šteje širša staroselska skupnost Urarina, ena najbolj izoliranih v Peruju, le 5800 pripadnikov. Najmanj pet pripadnikov skupnosti Urarina je umrlo zaradi covida-19, je dejal Inuma.

Staroselske skupnosti, posebej v Amazoniji, so med tistimi z najnižjo stopnjo cepljenosti v Peruju, je dejal Julio Mendigure, ki se na ministrstvu za zdravje ukvarja z zdravstvenimi politikami za te skupnosti.

Manj kot 20 odstotkov njihovih pripadnikov je polno cepljenih, medtem ko so je v državi okoli 50-odstotno.

Zdravstveni delavci porabijo za pot za cepljenje z obema odmerkoma v najboljšem primeru od štiri do pet ur, je pojasnil Mendigure. Včasih pot podaljšajo presušene reke ali podrta drevesa, ki ovirajo plovbo.

Pot po reki poudarja težavnost cepljenja odročnih skupnosti v Peruju in drugje, poudarja pa tudi pomanjkanje zdravstvene oskrbe za te skupnosti.

Številni staroselci se pritožujejo, da zares potrebuje boljše redne zdravstvene storitve. Quisto je pojasnil, da se v njegovi vasi, kjer ni zdravnikov, ljudje spoprijemajo z glavoboli, drisko, malarijo in konjunktivitisom. "Ne znamo oskrbeti bolnikov, to nas skrbi," je dejal.