Stanfordski raziskovalci domnevajo, da bi lahko bila umrljivost za novim koronavirusom celo pod dvema promiloma. Foto: Reuters
Stanfordski raziskovalci domnevajo, da bi lahko bila umrljivost za novim koronavirusom celo pod dvema promiloma. Foto: Reuters

Znanstveniki poudarjajo pomen testov na reprezentativnih vzorcih populacije posameznih držav, saj bodo le tako lahko odkrili, kako širok je razmah epidemije. Toda hkrati opozarjajo, da protitelesca v krvi posameznika še ne pomenijo tudi odpornosti. Povedna primera o prizadevanjih prihajata iz Italije in iz Združenih držav.

Ortisei je trijezično letovišče s skoraj 5.000 prebivalci v južnotirolski dolini Gardena. Eden izmed vaških hotelirjev, Klaus Sanoner, je na lastno pest iz Kitajske uvozil potrebščine za 1000 seroloških testov na novi koronavirus, angažiral zdravnika Simona Kostnerja in mu naročil, naj pretestira osebje hotela.

Komisija želi nekaj dopolnil, a množično testiranje lahko vseeno steče

Reagenta je bilo dovolj za bistveno več ljudi, zato je Kostner začel testirati še druge prebivalce, ki prispevajo po 30 evrov na test. Doslej je testiral 456 prebivalcev Ortiseija v starosti od 20 do 59 let, kar je slaba desetina občanov.

Izsledki kažejo, da je 49 odstotkov pozitivnih, toda dve tretjini testirancev v preteklih mesecih ni opazilo nobenih znakov bolezni. Do konca prihodnjega tedna naj bi testirali še petsto občanov Ortiseija.

Zasebna pobuda hotelirja iz Južne Tirolske daje podobne izsledke kot mnogo bolj znanstvena raziskava kalifornijske univerze v Stanfordu. Tamkajšnji raziskovalci so opravili serološke teste na vzorcu 3330 ljudi iz dvomilijonskega okrožja Santa Clara, kjer so do prvih dni aprila odkrili samo 1094 primerov okužbe.

Ugotovili so, da je z novim virusom okuženih od 50- do 85-krat več ljudi, kot kažejo uradni podatki, čeprav večina okuženih bolezni sploh ni zaznala. Stanfordski raziskovalci zato domnevajo, da bi lahko bila umrljivost za novim koronavirusom celo pod dvema promiloma.

Toda stroka, tudi v Sloveniji, opozarja, da omenjene raziskave ne kažejo na čredno odpornost. Protitelesca v krvi pri bistveno višjem deležu populacije kažejo samo na prebolelo okužbo, nobenih dokazov pa še ni, da bi to pomenilo tudi trajno odpornost proti bolezni.