Odvržene maske na obali. Foto: Reuters
Odvržene maske na obali. Foto: Reuters

"Ironija je, da proizvajamo in odvržemo plastiko, s katero se borimo za ustavitev javne zdravstvene krize, hkrati pa ustvarjamo drugo," je zapisal avtor članka Koronavirus povzroča množico plastičnih odpadkov. Okoljevarstveniki se bojijo, da za vedno. Rob Picheta za CNN.

Ne samo zaščitne maske, ki so pretekle tedne postale zaželene kot belo zlato, po svetu se je občutno dvignilo povpraševanje po osebni varovalni opremi (OVO/PPE), za katero se države na trgu dobesedno tepejo in si jo izmikajo pred nosom.

Dodatna obremenitev okolja

Kirurške maske, zaščitne maske in rokavice, zaščitna oblačila, epidemija je zaradi bolezni covida-19 zvišala produkcijo naštetega, države si ustvarjajo zaloge, saj ne vemo, kdaj bomo dobili cepivo ali zdravilo proti novemu koronavirusu, s katerim je okuženih več kot tri milijone ljudi po vsem svetu.

"Ta proizvodnja je nujna. A vsa ta plastika bo nekje končala – okoljevarstveniki se bojijo, da bo postala vrh ledene gore, saj je pandemija ustvarila le še kopico dodatnih že tako resnih izzivov onesnaževanja okolja s plastiko," piše avtor.

Sorodna novica Podnebje smo spremenili. Zdaj moramo še sebe.

Države v pandemiji začasno spreminjajo zakone glede plastike

Uporabniki zaščitnih rokavic in mask po vsem svetu le-te odvržejo(mo) tudi na tla, nekatere države pa so v času pandemije celo spremenile svojo zakonodajo glede plastike. V Združenem kraljestvu so začasno preklicali uredbo o plačljivosti plastične embalaže. Podoben ukrep je sprejela ameriška zvezna država Maine, ameriška veriga kavarn Starbucks pa je, recimo, nehala uporabljati izdelke za večkratno uporabo, kot ukrep za preprečitev širjenja covida-19.

Stanje je očitno tako resno, da se je oglasil celo eden vodilnih ekonomistov iz Svetovne banke Grzegorz Peszko, ki je v svojem blogu zapisal: "Vsi ti ukrepi naj bi bili začasni, koliko časa pa bodo dejansko v uporabi, saj se zaskrbljenost glede zaščite zdravja po svetu ne umirja?" In še: "Ob prihodu covida-19 se je dvignila tudi plima za uporabo vreč za enkratno uporabo."

Odvržena zaščitna oprema konča tudi v morju

Morske živali plastične vrečke v morju zamenjajo za meduze ali druge živali, s katerimi se hranijo. Ko pojedo plastiko, se ta v njihovem želodcu ne prebavi in žival začne hirati, dokler ne pogine. Foto: EPA
Morske živali plastične vrečke v morju zamenjajo za meduze ali druge živali, s katerimi se hranijo. Ko pojedo plastiko, se ta v njihovem želodcu ne prebavi in žival začne hirati, dokler ne pogine. Foto: EPA

Okoljevarstveniki opažajo, da naj bi industrijski lobi, ki izdeluje plastiko, izrabil trenutek šibkosti zaradi zdravstvenega stanja ljudi po vsem svetu in začel promovirati uporabo plastike in plastičnih izdelkov. "Pred mojo hišo in po vsej soseski je veliko uporabljenih rokavic," opozarja direktor organizacije Greenpeace v ZDA za oceane John Hocevar. Ob tem opozarja, da je dva dni deževalo, "zato je rokavice hitro odplaknilo v kanalizacijo. Tu v Washingtonu končajo v reki Anacostia, ki se izteka v zaliv Chesapeake in nato v Atlantski ocean."

Osebna varovalna oprema (OVO) je tako še dodatni obremenilni dejavnik oceanov, ki se že tako utapljajo v mikroplastiki. Leta 2019 naj bi se proizvodnja plastike početverila. Če se bo njena proizvodnja nadaljevala s takšno hitrostjo, bo plastika odgovorna za 15 odstotkov vseh emisij do leta 2050. Za primerjavo, vse oblike prevoza na svetu trenutno predstavljajo 15 odstotkov emisij. Na leto odvržemo v oceane osem milijonov ton plastike, vsako leto se število povečuje.

Plastika se v morju razgradi v mikropolastiko, ki jo pojedo ribe. Te lahko končajo tudi na našem krožniku. Foto: EPA
Plastika se v morju razgradi v mikropolastiko, ki jo pojedo ribe. Te lahko končajo tudi na našem krožniku. Foto: EPA

Rokavice morske živali zamenjajo za meduze

Prav posebno težavo pa povzroča ravno zaščitna oprema. "Njena struktura je še posebej nevarna za morsko življenje," nadaljuje Hocevar, saj rokavice kot tudi plastične vrečke v morju po obliki spominjajo na meduze ali drugo hrano, ki jo jedo želve. Še posebej nevarne so vrvice na maskah, v katere se lahko zapletejo."

Po določenEM času se ti proizvodi v morju razgradijo na manjše delčke, v t. i. mikroplastiko, ki jo jedo tudi ribe, ki lahko končajo tudi na našem krožniku. Kot je znano, lahko mikroplastika v odpadni vodi nase veže nevarne bakterije, ki jih nosijo s seboj. Če te delce zaužijemo, zaužijemo tudi bakterijo. Poleg tega pa plastiki dodajajo številne nevarne kemikalije v tovarni, ki se lahko izločijo v telo. Številne države po svetu nimajo ustrezne infrastrukture s čistilnimi napravami.