Trenutno je v slovenskih bolnišnicah zasedenih 133 postelj na intenzivnih oddelkih za covidne bolnike. Poklukar napoveduje, da bo ob morebitnem nadaljnjem naraščanju vladi predlagal vsaj delno zaprtje družbe. Foto: UKC Ljubljana/Matej Povše
Trenutno je v slovenskih bolnišnicah zasedenih 133 postelj na intenzivnih oddelkih za covidne bolnike. Poklukar napoveduje, da bo ob morebitnem nadaljnjem naraščanju vladi predlagal vsaj delno zaprtje družbe. Foto: UKC Ljubljana/Matej Povše

V torek je bilo ob 8308 PCR-testiranjih potrjenih 3166 okužb. Delež pozitivnih izvidov je znašal 38,1 odstotka. Več okužb v enem dnevu je bilo potrjenih le 5. januarja letos, ko je bilo pozitivnih 3428 izvidov. V tistem času so rezultatom PCR-testiranj – teh je bilo na ta dan opravljenih 6956 – sicer prištevali tudi izvide hitrih testov. Z izjemo včerajšnjega dne in 5. januarja v Sloveniji sicer ni bilo potrjeno več kot 3000 okužb v enem dnevu.

Poleg 8308 PCR-testiranj, ki so potrdila 3166 okužb, je bilo v torek opravljenih še 23.003 hitrih testiranj. Tisti, ki so prejeli pozitivni izvid, so bili napoteni še na PCR-testiranje.

Hospitaliziranih več kot 500 bolnikov

Po podatkih vlade je hospitaliziranih 526 bolnikov s covidom-19, kar je 16 več kot dan pred tem. Od tega jih 133 potrebuje zdravljenje na oddelkih za intenzivno nego, dva več. V torek je umrlo devet covidnih bolnikov.

Po podatkih NIJZ-ja so v državi 23.003 aktivne okužbe. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 1954, kar je 144 več kot dan pred tem. 14-dnevna incidenca na 100 tisoč prebivalcev znaša 1051, 92 več.

Poklukar opozoril na hitro polnjenje bolnišničnih kapacitet

Zdravstveni minister Janez Poklukar. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Zdravstveni minister Janez Poklukar. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Posvetovalna skupina se je v torek na delovnem sestanku sešla z vlado, ki je predlagane ukrepe obravnavala na redni tedenski seji. "S posvetovalno skupino za covid-19, NIJZ-jem in vlado smo intenzivno pretresali epidemiološko situacijo. Podatki niso dobri, še manj so dobre razmere v bolnišnicah," je na tiskovni konferenci po seji vlade povedal minister za zdravje Janez Poklukar.

"Zjutraj so bile v bolnišnicah zasedene vse kapacitete navadnih postelj, vendar je že napovedano povečanje, tako da ni bojazni, da se postelje ne bi zagotovile," je povedal minister. Dodal je, da je bila zasedenost covidnih bolnikov na intenzivnih oddelkih 92-odstotna. Kot je pojasnil, je bil na vladni seji sprejet sklep za povečanje kapacitet na navadnih oddelkih s 390 na 428 postelj. Na intenzivni negi je aktiviranih 140 postelj, po napovedih ministra bodo te kapacitete do ponedeljka razširjene na 155.

Predvideno je tudi odprtje še dveh covidnih bolnišnic, Sežane in Topolšice, tako da bo skupno odprtih 15 covidnih bolnišnic. "Glede na napovedi bomo v petek omejili izvajanje vseh nenujnih programov in povečali kapacitete za navadne in intenzivne postelje," je napovedal Poklukar.

Minister: Lahko se nam zgodi scenarij iz Bergama

Poklukar je opozoril, da "gremo skozi najslabši čas epidemije covida-19". "Če smo na začetku s strahom gledali takratno Italijo, smo zaradi nizke precepljenosti na prelomni točki, lahko se nam zgodi scenarij iz Bergama," je posvaril. Dejal je, da bi se zdravstvo sicer lahko usmerilo v covidne intenzivne oddelke in nujna stanja na urgencah ter da bolnišnice lahko aktivirajo 220 intenzivnih postelj. "Toda vprašanje je, kdo bo zdravil ob teh posteljah. Zdravstveno delavce bomo morali preusmeriti z drugih oddelkov. Anesteziologov ne bo na voljo za druge operacije," je opozoril minister. Dodal je, da se programi onkologije, porodništva, pediatrije in nekaterih specialnih programov ne bodo ustavljali.

Po navedbah ministra lahko stabilnost zdravstvenega sistema rešita le cepljenje in izvajanje PCT-protokola, sicer bo treba omejevati družbeno življenje. "Zapiranja družbe si nihče ne želi, vendar smo tehtali tudi ta ukrep. Glede na to, da se krivulja potrjenih okužb ne obrne in da izpolnjujemo zasedenih od 160 do 180 intenzivnih postelj v bolnišnicah, bom vladi predlagal vsaj delno zaprtje družbe," je napovedal. Glede morebitnih ukrepov je pojasnil, da bodo ti dogovorjeni skupaj s strokovno skupino.

Uvedba pogostejšega samotestiranja za necepljene

"Izvajanje PCT-ukrepa ne deluje, kot bi si želeli," je dejal Poklukar. Kot je dejal, je preverjanje pogoja prej izjema kot pravilo, pristojni pa opažajo tudi vse večje število ponarejenih potrdil. Vlada je zato sprejela spremembe PCT-pogoja. "Uvajamo redno presejalno testiranje v vseh bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih. Vse uporabnike in stanovalce redno po protokolu testirali, da preprečimo izbruhe okužb znotraj institucij," je napovedal minister.

Za opravljanje dela se povečuje pogostnost samotestiranja na 48 ur. Učenci, dijaki in študenti pa se bodo samotestirali dvakrat tedensko – v ponedeljek in sredo. Testiranje za učence ni obvezno, je dejal minister. Ob tem bo samotestiranje potrebno za sodelovanje v športnih programih ter rekreativnih in obšolskih dejavnostih. "Uporaba maske je obvezna v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu ter v vseh dejavnostih, kjer prihaja do medsebojnega stika," je pojasnil Poklukar.

Samotestiranje je sicer namenjeno necepljenim. Cepljeni, ki imajo simptome, se morajo po navedbah ministra zglasiti pri zdravniku za PCR-test. Samotesti so za učence, dijake in študente in tisti, ki se potrebujejo iz zdravstvenih razlogov, ter testi iz presejalnih programov v zdravstvenih in socialnih zavodih so po pojasnilih ministra plačani iz proračuna. Drugi testi ostajajo plačljivi.

V posvetovalni skupini upali na zmernejši in bolj obvladljiv porast

Potrjenih 3166 okužb - kaj vladi predlaga svetovalna skupina?

"Žal je v zadnjih dneh trend porasta okužb bistveno slabši, kot smo upali, da bo. Vedeli smo, da bo s prihodom študentov in z jesenskim obdobjem sledil porast okužb, vendar smo nekako vseeno upali, da bo ob upoštevanju vseh ukrepov, tudi pogoja PCT, rednega testiranja in drugih ukrepov, ki jih že vsi dobro poznamo, ta porast vseeno zmernejši oziroma bolj obvladljiv," je za Televizijo Slovenija povedala vodja posvetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar.

Infektologinja je dodala, da v prihodnjih dneh pričakuje porast bolnikov s covidom-19, ki bodo potrebovali zdravljenje v enotah za intenzivno terapijo. Ob tem je državljane pozvala, naj se med jesenskimi počitnicami in ob dnevu spomina na mrtve zadržujejo v domačem krogu. "Tudi če bomo obiskovali pokopališča, to naredimo na primeren način z vzdrževanjem razdalje, v večjih skupinah pa uporabljamo maske," je pozvala.

"Priporočila delujejo, tudi če niso zakoni"

"Upajmo, da se ne bo nikoli zgodilo, da bi se morali odločati med dvema bolnikoma, kateri bo lahko deležen zdravljenja v intenzivni enoti in kateri ne," pa je Logarjeva povedala na novinarski konferenci vlade. Številne zadeve so bile v zadnjih tednih predstavljene in razumljene, kot da nimajo zakonske podlage in da zaradi tega niso potrebne, je nadaljevala. "Tukaj gre za dva popolnoma ločena vidika, stvari so lahko strokovno popolnoma upravičene, smiselne, nimajo pa podlage v samem zakonu. To ne pomeni, da stroka dvomi o učinkovitosti teh ukrepov," je izpostavila in dodala, da vse stvari ne morejo vedno biti zapisane v zakonu. "Epidemija se ni pojavila napovedano, da bi lahko zakone spremenili, zakone popravili. Zakoni so, kakršni so, gre za to, da se upoštevajo strokovna priporočila, tudi če niso vedno popolnoma podprta z zakoni."

V prihodnjih dneh je vse odvisno od vseh nas, gotovo si nihče ne želi, da bi nekdo od njegovih bližnjih zaradi covida potreboval bolnišnično zdravljenje. "Vsak se mora vprašati, kako bi se počutil, če bi se sam okužil, prebolel blago obliko, pa ob tem okužil nekoga, ki ima imunsko pomanjkljivost, če bi v službi imel zraven sodelavko, ki je noseča in bi zbolela s hudo obliko covida ter končala v bolnišnici," je pozvala k premisleku in hkrati naslovila prošnjo k spoštovanju priporočil stroke. "Ni potrebno, da so to zakoni, bolje je, da upoštevamo priporočila, da se zavedamo, zakaj je to potrebno, in tako omogočimo čim bolj normalno delovanje ne samo zdravstva, ampak kompletne družbe," je sklenila nagovor.

Hujši potek tudi pri nekaterih mladih

V bolnišnicah prevladujejo starejši od 60 let, a najmlajši hospitaliziran bolnik ima le 19 let, najmlajši na intenzivni enoti pa 35 let, je v odgovoru na novinarsko vprašanje Logar izpostavila, da imajo tudi mladi in sicer zdravi lahko precej težek potek bolezni. "Tudi mladi imajo lahko hude posledice, to nekateri radi preslišijo," je opozorila.

Počivalšek napovedal poostren nadzor PCT-ja in posvaril pred zaprtjem

"Ne smemo več ignorirati naraščajočih številk covida-19. Če ne prenehamo z izgovori pri PCT-ju, bomo morali v lockdown," je na Twitterju opozoril gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Dodal je, da je sklical inšpekcijske službe in jim naročil strožji nadzor lokalov. "Če bo treba, bomo lokale, ki nadzora ne izvajajo, v skladu z zakonodajo tudi zaprli," opozarja minister.

Video: Posnetek vladne novinarske konference

Ocena IJS-ja: Za okužbo dovzetna še dobra četrtina prebivalstva

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ-ja cepljenih 1.184.963 ljudi oz. 56 odstotkov celotne populacije. Z vsemi potrebnimi odmerki cepiva pa je cepljenih 52,8 odstotka celotne populacije oz. 1.114.500 ljudi.

Kot je poročal Radio Slovenija, na Institutu Jožef Stefan predvidevajo, da je neprecepljena in neprekužena še petina prebivalstva, dovzetnih za okužbo pa je po mnenju instituta dobra četrtina, saj cepiva niso 100-odstotno učinkovita in imunost sčasoma upada.

Epidemija dobiva nov zagon – rast okužb na Češkem, Madžarskem, Hrvaškem ...

Hitro širjenje okužb v obalno-kraški regiji

Najslabšo epidemiološko sliko ima že kar nekaj časa obalno-kraška regija. Z vsemi odmerki je tam cepljenih nekaj več kot polovica prebivalcev, število okuženih pa hitro narašča. "Dnevno je okuženih od 100 do 200 ljudi, vemo, kaj to pomeni: v prihodnjih 10 ali 14 dneh bo vsak deseti ali dvajseti potreboval našo oskrbo," je v Odmevih dejal strokovni direktor bolnišnice Izola Dušan Deisinger. Po precepljenosti je slabša le še podravska regija, kjer je cepljenih 49,5 odstotka prebivalcev.

V letu 2020 umrlo skoraj 17 odstotkov več prebivalcev kot leto pred tem

Pojav pandemije covida-19, ki je zaznamoval leto 2020, je pomembno vplival na umrljivost v letu 2020, ugotavljajo na Statističnem uradu RS (Surs). V 2020 je v Sloveniji umrlo 24.016 prebivalcev – 11.733 moških in 12.283 žensk, so sporočili. Število umrlih je bilo v primerjavi z letom 2019 višje za 3428 ali za 16,7 odstotka. Kot so dodali, je visoka umrljivost zlasti v novembru in decembru 2020 povzročila, da je bil naravni prirast najnižji po letu 1945.

Naravni prirast je bil v Sloveniji vsako leto od 2017 negativen. Epidemija covida-19 v 2020 in visoka umrljivost zlasti v novembru in decembru sta povzročili, da se je negativni naravni prirast še povečal: v letu 2020 je znašal –5.249 prebivalcev ali –2,5 na 1000 prebivalcev. To je bila najnižja vrednost naravnega prirasta v Sloveniji po letu 1945.

V novembru in decembru 2020 je bilo 38 dni, v katerih je umrlo po 100 ali več prebivalcev. Med letoma 2000 in 2019 je bil tak le en dan. Foto: BoBo
V novembru in decembru 2020 je bilo 38 dni, v katerih je umrlo po 100 ali več prebivalcev. Med letoma 2000 in 2019 je bil tak le en dan. Foto: BoBo

V prvem valu, spomladi leta 2020, vpliv epidemije na umrljivost v Sloveniji še ni bil tako opazen, v drugi polovici leta, predvsem v zadnjem četrtletju, pa je postal izrazitejši. Presežna umrljivost (tj. presežek števila umrlih v primerjavi s povprečnim številom oseb, umrlih v preteklih letih v istem obdobju) je v letu 2020 v Sloveniji znašala 18,8 odstotka. To pomeni, da je leta 2020 umrlo 3795 več prebivalcev, kot je letno povprečje znašalo v letih od 2015 do 2019.

V letu 2020 je na dan umrlo povprečno 66 prebivalcev oziroma 10 več kot v letih od 2015 do 2019. Presežek v številu umrlih v 2020 se kaže tudi v tem, da je bil v letih od 2000 do 2019 le en dan, v katerem je umrlo 100 ali več prebivalcev, v letu 2020 je bilo takih dni 38. Vsi ti dnevi so bili v novembru ali decembru; 6. december je bil med temi dnevi dan z največjim številom umrlih v tem letu (130). Prvi teden meseca decembra 2020 (od 30. novembra do 6. decembra 2020) pa je bil v tem letu teden z največjim številom umrlih (801).