Ob 10.577 PCR-testih, ki so potrdili 4068 okužb, je 82.633 ljudi opravilo hitro testiranje. V primerjavi s prejšnjim tednom je opazen velik porast potrjenih okužb. V torek je bilo namreč s PCR-testi potrjenih skoraj 2200 okužb več kot pred tednom dni, ko so jih epidemiologi potrdili 1871. Več kot 4000 okužb v enem dnevu je bilo predtem potrjenih le trikrat – 3., 9. in 16. novembra 2021.

Število primerov aktivnih okužb se je v primerjavi z dnevom prej povečalo za 2816 in po podatkih NIJZ-ja trenutno znaša 23.041. Število potrjenih primerov na 100 tisoč prebivalcev v zadnjih 14 dneh je 1086, kar je 133 več kot dan prej. Povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh pa je naraslo za 311 in trenutno znaša 2058.

"Številke potrjenih primerov, ki jih spremljamo te dni, niso spodbudne, so pa do določene mere pričakovane," je ob širjenju različice omikron na novinarski konferenci dejal minister za zdravje Janez Poklukar. Ob tem je dodal, da se o novi različica virusa stroka uči sproti in je še marsikaj neznanega in neraziskanega. "Delno nas lahko sicer pomirijo izsledki vedno več študij, ki kažejo, da je potek bolezni pri različici omikron načeloma lažji," je dejal. Kljub blažjemu poteku pa se lahko razmere zaostrijo, zato ker se ta različica širi hitreje od drugih in bo predvidoma hkrati obolelih več ljudi kot do zdaj.

Omikron bo v nekaj dneh postal prevladujoča različica

Kot je dejal minister, omikron verjetno že prevladuje. Po zadnjih podatkih je bilo v Sloveniji do zdaj potrjenih 586 primerov omikrona s sekvencioniranjem, ob tem pa še 2843 primerov suma na omikron. "Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano ter inštitut za mikrobiologijo vse sume potrdita z od 97- do 98-odstotno verjetnostjo," je pojasnil Poklukar.

Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij Miroslav Petrovec pa je poudaril, da pričakujejo, da bo omikron do konca tedna postal najpogostejša virusna varianta, ki jo bomo srečali. Samo v torkovih analiziranih vzorcih so namreč to različico potrdili v kar 67 odstotkih. Prav tako je videl primere ljudi, ki so novembra preboleli različico delta in so zdaj okuženi z omikronom.

"Različica omikron je absolutno bolj nalezljiva. Mislim, da se v karieri še nisem srečal z virusom, ki lahko okuži večino populacije, ne glede na cepilni status ali prebolevnost. Tudi tisti, ki so covid že preboleli, so lahko žrtve novega vala omikrona," je opisal Petrovec. Po njegovih besedah lahko nekdo misli, da ima določeno imunost in se mu ne bo zgodilo nič, a račun za to razmišljanje, bo plačal nekdo drug – tisti, ki je imunsko oslabljen ali ni cepljen. "Omikron bo lahko razlog, da bo nekdo končal v bolnišnici in preobremenil zdravstveni sistem, ki je na robu zmogljivosti."

Bolnišnice v peti val vstopajo močno obremenjene

Po podatkih vlade se v slovenskih bolnišnicah zdravi 542 bolnikov s covidom-19, kar je 11 več kot dan pred tem. Od tega 160 bolnikov potrebuje zdravljenje na intenzivni negi, dva manj. V torek je umrlo šest bolnikov s covidom-19. "Necepljenih na enotah intenzivne terapije je kar 86 odstotkov, na covidnih oddelkih pa 78 odstotkov," je ob tem dejal minister. Povedal je še, da je trenutno hospitaliziran samo en bolnik, pri katerem je bila potrjena različica omikron, a ta ni v bolnišnici zaradi covidne bolezni.

"Kot ministra me skrbi to, da slovenske bolnišnice v peti val vstopajo močno obremenjene. Število trenutno hospitaliziranih predstavlja težko breme, ki nas vleče navzdol in nam onemogoča, da bi bili sproščeni pri načrtovanju in korakanju v novo leto," je dejal Poklukar in opozoril, da je v Sloveniji po številu covidnih bolnikov na intenzivnih oddelkih na milijon prebivalcev skoraj enkrat več kot v kateri koli drugi evropski državi. Po podatkih ministrstva je trenutno zasedenih 79 odstotkov zmogljivosti na covidnih oddelkih in 83 odstotkov postelj na intenzivnih oddelkih.

Tudi Petrovec je poudaril, da intenzivne enote v bolnišnicah ne potrebujemo le za covidne bolnike. "Edina možnost, ki jo imamo, je cepljenje. Cepivo ni optimalno za omikron, dejstvo pa je, da je edina zaščita, ki nas lahko obrani in zaščiti zdravstveni sistem. Predvideti, kaj se bo zgodilo, je nemogoče," je dodal in pristavil, da sam ne bi bil prepričan, da lahko na podlagi tega, kar vemo, rečemo, da bo različica omikron le navaden prehlad.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Po podatkih NIJZ-ja je bilo z enim odmerkom do zdaj cepljenih 1.251.227 ljudi, kar je 59 odstotkov populacije. Z vsemi odmerki je cepljenih 1.191.874 ljudi, kar je 56,5 odstotka prebivalstva. Med starejšimi od 18 let je s prvim odmerkom cepljenih 70 odstotkov prebivalstva, z vsemi odmerki pa 67 odstotkov. S prvim odmerkom je cepljenih 80 odstotkov starejših od 50 let, z vsemi pa 77 odstotkov. Poživitveni odmerek je po zadnjih podatkih prejel 476.701 človek.

Ob številnih okužbah bi težavo lahko predstavljale tudi karantene

Vrh števila potrjenih primerov okužbe bo Slovenija predvidoma dosegla v drugi polovici januarja, v bolnišnicah pa predvidoma v prvi polovici februarja. Zaradi hitrega povečevanja števila primerov okužbe se bo prihodnje dni povečevalo tudi število odrejenih karanten. To bi lahko ohromilo delovanje tudi najnujnejših služb v državi, od trgovin, vrtcev, šol do zdravstvenih ustanov. Strokovna skupina je naklonjena možnosti, da bi se dalo sicer 10-dnevno karanteno z negativnim testom prekiniti po petih dneh. Z možnostjo skrajšanja karantene pa se ne strinja NIJZ, ki opozarja na še vedno pogosto različico delta. Odločitev vlade je pričakovati te dni.

Kot je na novinarski konferenci dejal minister Poklukar, bi lahko imeli po najbolj črnih projekcijah v določenih trenutkih sočasno 400.000 obolelih za covidom-19 in napotenih v karanteno. Ob tem je pozval k cepljenju, rednemu testiranju, delu od doma, izogibanju gneči in upoštevanju vseh preventivnih ukrepov. Povedal je, da je imela svetovalna skupina na mizi tudi ukrep zapiranja države in družbe, a se za to ni odločila. "Ta se bo po potrebi ponovno tehtal v luči hitrosti in razsežnosti zasedenosti enot intenzivne terapije, vsi veste, da kapacitete niso neskončne," je dejal.

Zaradi okužb in karanten se lahko zgodi spontani 'lock down' družbe

Miroslav Petrovec je ob tem pripomnil, da se nam lahko zgodi spontano zaprtje družbe, saj bomo imeli naenkrat tako veliko število okuženih. Verjetno vsi ne bodo potrebovali hospitalizacije niti zdravljenja niti obiska zdravnika, bodo pa zaradi okužbe umaknjeni iz delovnih procesov in to lahko po njegovem mnenju pomeni veliko tveganje. "Najbrž številni spremljate tudi tuje medije: če je bilo v času praznikov odpovedanih 10.000 poletov, to ne pomeni, da je 5000 pilotov in stevardes na intenzivni terapiji, ampak da so umaknjeni iz delovnega procesa. Gre za vse pore našega življenja, ki morajo delovati."

Bi morali spremeniti način testiranja?

Veliko se govori tudi o tem, kako dolgo bo še mogoče plačevati tako množično testiranje na novi koronavirus. "Kot družba se moramo vprašati, ali želimo testirati kogar koli, saj bo ta račun nekoč izstavljen. Želim si, da bo vsak, ki bo sprejet v bolnišnico zaradi katerega koli stanja, dobil test, ki ga potrebuje," je ob tem dejal Petrovec in poudaril, da epidemiološko testiranje zelo obremenjuje laboratorije, ki so do zdaj v času epdiemije naredili vse, kar so le lahko.

Zatrdil je tudi, da so PCR-testi, ki jih uporabljajo pri nas, enako zanesljivi pri različici omikron. "Njihovo tarčno mesto ni tam, kjer je omikron mutiral, temveč tam, kjer ni. Vse posebnosti skrbno spremljamo in to, kar uporabljamo, deluje. Drugo so pa poročila o prepustih antigenskih testov, ki jih po mojih podatkih pri nas nismo zaznali. Sistem, da se vsi testi vodijo v enotni bazi, zagotavlja, da bi lahko odkrili, če bi se to zgodilo," je pojasnil.

Ker se pojavljajo vprašanja, ali bi različico omikron, ki prizadene predvsem zgornja dihala, lažje odkrili z brisom ustnega dela žrela, je Petrovec opisal, da vsi virusi, ki povzročajo okužbe dihal, za zdaj preferirajo epitelij oziroma sluznico, ki je dihalna, in ne tisto, ki jo imamo v ustih. "Jemanje brisa iz žrela – ne iz grla – je možno, a kot strokovnjak, ki deset let dela s to problematiko, bi jo odsvetoval. Morda lahko naredimo to, da se vzameta dve palčki – ena iz nosu in druga iz ustnega dela žrela. Ne bi pa svetoval, da je to edini način odvzema, ker o tem ne vemo dovolj."

Omikron se širi tudi v domovih za starejše

Virusna različica omikron se očitno širi tudi v domovih za starejše. Trenutno je največ okužb v domovih v Savinjski dolini, kjer je 60 okužb med stanovalci. V Domu upokojencev Nova Gorica pa imajo potrjenih sedem primerov okužbe, pri vseh gre za blažji potek bolezni. Pristojni so vodstva domov pozvali, naj pripravijo kadrovske načrte za primer večjega števila obolelih ter zaloge pripomočkov in hrane zaradi mogočih prekinitev v preskrbovalni verigi, je poročala TV Slovenija.

V šempetrski bolnišnici zdravijo večinoma necepljene

Na covidnem oddelku šempetrske bolnišnice trenutno zdravijo 31 bolnikov, med njimi sta le dva cepljena proti covidu-19, in to brez poživitvenega odmerka. Ob hitrem širjenju omikrona pa jih skrbi izpad kadra, zaradi česar kmalu iz delovnega procesa ne bodo izključili tistih, ki so bili v tveganem stiku, a ne bodo kazali nobenih simptomov bolezni.

Starost bolnikov se vse od začetka epidemije niža, trenutno je najmlajši bolnik na covidnem oddelku star 37 let, na intenzivnem oddelku pa 52 let. Smrtnost pa je bila v četrtem valu epidemije višja kot v predhodnih valovih, kar pomeni, da je bil potek bolezni agresivnejši, je v današnji izjavi za javnost povedala strokovna direktorica Dunja Savnik Winkler.

Trenutno se v bolnišnici zaradi poslabšanja epidemične slike v goriški regiji v zadnjih dneh pripravljajo na to, da bo v zamiku desetih dni več ljudi tudi potrebovalo bolnišnično zdravljenje.

"Bojimo se predvsem, kaj bo z zaposlenimi, saj pričakujemo veliko obolevnost, saj naj bi se do konca meseca po napovedih vsi državljani srečali z omikronom," je še dejala Savnik Winkler.

Direktor šempetrske bolnišnice Dimitrij Klančič naj bi že v kratkem razglasil tretjo fazo, kar pomeni, da zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev iz delovnega procesa ne bodo izključili tistih, ki so bili v tveganem stiku z okuženo osebo, a ne bodo kazali nobenih simptomov bolezni.

V bolnišnici se je sešla tudi služba za obvladovanje bolnišničnih okužb in se dogovarjala o še strožjih zaščitnih ukrepih. Še vedno namreč niso cepljeni vsi zaposleni v bolnišnici, zanje in za vse druge hospitalizirane bolnike je uvedeno presejalno testiranje na okužbo z novim koronavirusom.

Savnik Winkler je povedala še, da dnevno še vedno kakšnemu bolniku predpišejo zdravljenje z regeneronom. K sreči pa že nekaj tednov v bolnišnici niso zaznali nobenega vdora okužb na katerega izmed t. i. belih oddelkov, je dodala.

Delo v šempetrski bolnišnici je zaradi delovanja covidnega oddelka reorganizirano, to pomeni približno 40-odstotno zmogljivost operativnih ekip glede na delo v normalnih razmerah in je namenjena bolnikom, ki potrebujejo neodložljive in nujne operacije.